Jedro

Pritožnik je s cesijo prevzel terjatev od tožnika. Po materialnem pravu je bil sicer aktivno legitimiran kot novi upnik vtoževane terjatve, vendar pa po procesnem pravu ni bil aktivno legitimiran za vložitev pritožbe. Sam namreč v sporu ne more nastopati kot (tožeča) stranka, lahko pa bi nastopal kot strankin (tožnikov) pomočnik - kot stranski intervenient.

Izrek

1. Pritožba T.G. d.o.o. X se kot nedovoljena zavrže. 2. T.G. d.o.o. X sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.

Zoper navedeno sodbo se je pritožil T.G. d.o.o. X - iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da drugostopno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi oz. da jo spremeni tako, da naloži toženi stranki plačilo vtoževanega zneska (spp. od dne 23.4.1991 do dneva plačila) in povrnitev stroškov postopka (vključno s stroški pritožbe). T.G. d.o.o. X pa je v pritožbi med drugim navajal, da je on na podlagi cesije pravni naslednik tožnika in torej aktivno legitimiran v pritožbenem postopku.

Pritožba ni dovoljena.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je na prvi stopnji kot tožeča stranka nastopal T.J. p.o. Y, ki se je tekom postopka preimenoval v T.D. d.d. Y. Iz spisa pa je tudi razvidno (glej l.št. 19), da je T.D. d.d. Y s cesijo z dne 18.11.1991 svojo terjatev odstopil T.G. d.o.o. X (na podlagi te cesije je T.G. d.o.o. X dne 10.5.1993 vložil predmetno pritožbo - kot "tožeča stranka").

Navedbam pritožnika, da je pravni naslednik T.D. d.d. Y in kot tak aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, ni mogoče slediti, saj v konkretnem primeru ne gre za statusne spremembe na strani tožeče stranke, ampak za odstop terjatve s pogodbo (cesijo) po 436. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. T.G. d.o.o. X je sicer po materialnem pravu res aktivno legitimiran (kot novi upnik vtoževane terjatve), vendar pa po procesnem pravu ni aktivno legitimiran (kot stranka) za vložitev pritožbe. Na podlagi cesije T.G. d.o.o. X še ni postal tožeča stranka.

T.G. d.o.o. X bi lahko priglasil stransko intervencijo na strani tožeče stranke (skladno določbi 2. in 3. odst. 206. čl. Zakona o pravdnem postopku), saj ima nedvomno (na podlagi cesije z dne 18.11.1991) izkazan pravni interes (glej 1. odst. 206. čl. ZPP), da tožeča stranka (T.D. d.d. Y) v sporu zmaga. Šele ko bi sodišče prve stopnje dopustilo priglašeno intervencijo, bi bil T.G. d.o.o. X upravičen do vložitve pritožbe - vendar še vedno ne kot (tožeča) stranka, ampak kot njen pomočnik.

Glede na navedeno je drugostopno sodišče pritožbo T.G. d.o.o. X kot nedovoljeno zavrglo (367. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 166. čl. v zvezi z določbo 1. odst. 154. čl. ZPP.