Jedro

Predlagatelj mora izkazati pravno nasledstvo prodajalca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, če hoče opraviti prenos lastninske pravice na sebe.

tekst :

1. Pritožbi se ugodi, razveljavita se sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbi lastninske pravice ter se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

2. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi zgoraj navedenih sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

O b r a z l o ž i t e v : V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje ponovno dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice za osebo z imenom R. B..

Zoper tak sklep se pritožuje K., z.o.o., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter zemljiškoknjižni predlog zavrne. V pritožbi pritožnica navaja, da je po razveljavitvi prejšnjega sklepa sodišče izdalo enak sklep, pri tem pa ni pribavilo nobenih novih listin. Sklep ne ugotavlja, ali je izkazano pravno nasledstvo, nikjer ni izkazan prenos lastninske pravice na parceli 127/8 in 127/50, k.o. X. od pritožnice na druge lastnike, saj je pri spornih nepremičninah še vedno vpisana pritožnica in se lastninska pravica prenese na druge pridobitelje samo s pravnim poslom ali odločbo državnega organa. V konkretnem primeru se tudi ne more uporabiti člen 190 SZ, saj etažni lastniki na navedenih parcelah niso imeli pravice uporabe.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na stanovanju na ..... v ...., ki sta ga skupaj s pokojnim možem B. S. kupila po Stanovanjskem zakonu na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 26.3.1993 od G.. Na zemljišču, kjer stoji navedeno stanovanje (objekt je večstanovanjski), je vpisana lastninska pravica na pritožnika. Kljub jasnemu napotilu v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da bo morala predlagateljica izkazati pravno nasledstvo prehoda lastninske pravice od prodajalca na pritožnika, sodišče prve stopnje tega nasledstva ni ugotavljalo, temveč je izdalo enak sklep kot v prejšnjem postopku. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je pri spornih nepremičninah še vedno vpisan kot lastnik M. K., z.o.o., ne da bi bilo izkazano pravno nasledstvo prehoda na G., pri večkratnih zaporednih prenosih pravice uporabe, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice uporabe zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (člen 150 ZZK-1). Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zemljiškoknjižni predlog zavrniti ter odrediti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (člen 161/3 ZZK-1). Neutemeljeno in brez pravne podlage se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo člena 190 SZ-1, ki velja samo za skupne dele večstanovanjske stavbe in na določbo člena 8 SZ o povezanosti zemljišča in objekta, ko pa gre za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju kot posameznem delu stavbe in ne za vknjižbo na skupnih delih.

Ker predlagateljica ni izkazala pravnega nasledstva, niti pravne podlage za prenos lastninske pravice, je bilo kot že omenjeno, skleniti kakor v izreku.