Jedro

Zgolj mnenje toženke, da naj bi tožnikova partnerka vplivala na delo policije, centra za socialno delo in sodišča, brez navedbe konkretnih okoliščin in dokazov zanje, ne ustrezajo standardu objektivnega dvoma o nepristranskosti sojenja v tej zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku pravdni postopek zaradi predodelitve skupnih otrok pravdnih strank v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Na naroku za glavno obravnavo 15. 6. 2023 je toženka predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljila z dvomom v nepristranskost sodišča. Ta izvira iz več okoliščin: - sodišče ni izvedlo ključnih dokazov in z njimi ni seznanilo izvedenk; - izvedenka Drnovškova ni bila seznanjena s tožnikovo zdravstveno dokumentacijo, pač pa je bila obsežno seznanjena s toženkino dokumentacijo in sta bili že v izhodišču stranki obravnavani pristransko; - mnenje izvedenke je v nasprotju z mnenjem izvedenke Kocmurjeve in izvedenke Bosanac; - sodišče je ob pričetku naroka dalo vedeti, da namerava spor hitro zaključiti in ne bo angažiralo tretjega izvedenca; - izvedenka Maj je razpolagala s pomanjkljivimi podatki, ni bila seznanjena z zvočnim posnetkom, na katerem hči govori o spolni zlorabi s strani tožnika, neizvedbo dokaza s poslušanjem hčerine izjave pa je sodišče utemeljilo s predložitvijo premajhnega števila izvodov, čeprav bi moralo uradoma storiti vse za zavarovanje pravic in pravnih interesov otrok; - sodišče bi moralo zaslišati otroka, če ne na obravnavi, vsaj pri Varuhu človekovih pravic ter s postavitvijo zagovornika; - toženka ima velike dvome v mnenje izvedenke Majeve glede vsebine izjav otrok (ni seznanjena s spolno zlorabo in ne ve za izjavo sina, da želi biti pri materi); - tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov ureditve stanovanjskih razmer otrok je pretiran in neizkazan; - na delo policije, centra za socialno delo in sodišča vpliva policistka A. A., ki je partnerka tožnika.

2. Tožnik je predlogu za prenos krajevne pristojnosti nasprotoval. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Zakon o pravdnem postopku v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi je tehten razlog, ki lahko utemeljuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Zgolj mnenje toženke, da naj bi tožnikova partnerka vplivala na delo policije, centra za socialno delo in sodišča, brez navedbe konkretnih okoliščin in dokazov zanje, ne ustrezajo standardu objektivnega dvoma o nepristranskosti sojenja v tej zadevi.

5. Skupni imenovalec vseh ostalih navedb je nezadovoljstvo toženke s postopanjem sodišča in mnenji sodnih izvedenk. Za odpravo takih (zatrjevanih) pomanjkljivosti so z Zakonom o pravdnem postopku predpisana druga pravna sredstva in ne prenos krajevne pristojnosti. Tudi o tem obstoji obsežna in ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča.1

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče toženkin predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.

1 Tako na primer sklepi I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 43/2021 z dne 21. 4. 2021, I R 23/2020 z dne 6. 2. 2020, I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023 in številni drugi.