Jedro

V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.

V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) razrešilo AA funkcije upravitelja v postopku; (2.) za novega upravitelja imenovalo BB; (3.) ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike BB, upravitelj v insolvenčnih postopkih, s. p. 2. Zoper sklep sta se pritožila upnik G. d. d. in razrešeni upravitelj AA. Prvi se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V stečajnem postopku ni bilo odločeno o tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Zato je izpodbijani sklep nujno napačen. Vsebinsko enako se pritožuje tudi razrešeni upravitelj, ki dodatno navaja, da se je postopek začel na podlagi zahteve, ki je ni podala aktivno legitimirana oseba.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 119.a člena Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Navedlo je, da je upniški odbor vložil zahtevo za razrešitev upravitelja, da se je izvedlo glasovanje o zahtevi upniškega odbora za razrešitev imenovanega upravitelja, katerega končni rezultat je, da osnova za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP znaša 0,7789, zato je za razrešitev starega in imenovanje novega upravitelja glasovalo več kot polovica upnikov iz četrtega odstavka 119.a člena ZFPPIPP. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo tistemu delu Poročila o izidu glasovanja o zamenjavi upravitelja (PD 979), v katerem je upravitelj upošteval, da terjatev upnika G. d. d. ni verjetno izkazana.

5. ZFPPIPP v 119.a členu določa, da če upravitelj po presoji upniškega odbora ne uživa več zaupanja upnikov, lahko upniški odbor kadar koli po objavi sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja. Po določbi tretjega odstavka istega člena ima v postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 119.a člena ZFPPIPP).

6. Kolikor se razrešeni upravitelj pritožuje iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije za vložitev zahteve za glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja, višje sodišče odgovarja, da je v tem postopku upniški odbor v sestavi, kot je bila določena s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave (PD 15), opravljal svojo funkcijo tudi po začetku stečajnega postopka. Iz stečajne zadeve izhaja, da je sodišče udeležence postopka in upravitelja z dopisom seznanilo o stanju stvari glede upniškega odbora (PD 560) in da je upniški odbor v taki sestavi opravljal naloge v okviru stečajnega postopka (glej na primer vabilo na PD 571 za sklic 6. seje, katere se je udeležil tudi upravitelj, nadalje na primer še PD 737). Sodišče in upravitelj sta že imenovani upniški odbor upoštevala tudi v kasnejših vlogah. Upravitelj na primer celo v vlogi na PD 747, v kateri je opozoril na neprimernost novega (predhodno) predlaganega upravitelja, ni prav v ničemer opozoril na pristojnosti imenovanega upniškega odbora. Upravitelj vse do sedaj dejanj oziroma sestave tega organa ni prav v ničemer problematiziral, zato po prepričanju višjega sodišča tega ne more storiti niti sedaj v pritožbi.

7. Pač pa imata pritožnika prav, ko navajata, da je sodišče pri odločitvi upoštevalo napačno večino oziroma še ni bilo pogojev za sprejeto odločitev po petem odstavku 119.a člena ZFPPIPP.

8. V stečajnem postopku sodišče sicer ne opravi preizkusa verjetnosti terjatev, razen zaradi oblikovanja upniškega odbora (primerjaj 82. člen in peti odstavek 69. člena ZFPPIPP). Četudi je upniški odbor imenovan pred preizkusom in je tako postopek njegovega oblikovanja že končan, je treba v sklepu o preizkusu ugotavljati verjetnost obstoja prerekanih terjatev. ZFPPIPP hkrati v tretjem odstavku 119.a člena določa, da o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja odloča na podlagi glasovnic upnikov, pri čemer ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.

9. V predhodnem postopku prisilne poravnave je bil preizkus verjetno izkazanih terjatev sicer opravljen, tudi tedaj sicer le delno pravnomočno (glej sklep o preizkusu terjatev PD 474 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 231/2013 z dne 11. 7. 2013), ni pa bil tak preizkus opravljen v stečajnem postopku (glej sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 7. 1. 204 na PD 604). Ni sporno, da je bila terjatev pritožnika Gorenjska banka v stečajnem postopku prerekana (iz upraviteljevega poročila in pritožbe izhaja, da je bilo v tem postopku prerekanih za cca. 11 mio € terjatev, od tega na pritožnika Gorenjska banka odpade cca. 8 mio € terjatev). Sodišče prve stopnje kasneje v stečajnem postopku (glej sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 7. 1. 2014; PD 604) v izreku ni odločilo o verjetno izkazanih terjatvah, o tem je podalo le razloge v obrazložitvi (glej zadnji odstavek obrazložitve), kot je pravilno opozoril pritožnik G. Pritožnika imata prav, da je sodišče prve stopnje sledilo tistemu delu poročila upravitelja, v katerem je večino izračunal ob predpostavki, da terjatev G. verjetno ni izkazana (upravitelj je opravil izračun tudi ob predpostavki drugačne presoje verjetnosti pritožnikove terjatve), a preuranjeno. Iz tega razloga je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo moralo še preizkusiti obstoj verjetno izkazanih terjatev in na podlagi take odločitve ponovno odločiti o zahtevani razrešitvi upravitelja.