Jedro

Toženka je tožnici poslala poziv, v katerem je navedla, da je 24. 9. 2015 izdala sklep o plačilu zneska 5.949,87 EUR, glede na sodbo z dne 27. 11. 2015 pa je pri odločanju treba uporabiti spremenjeni ZBPP in upravičencu dati možnost, da se izjasni o načinu plačila zneska. Tožnica se je odzvala z vlogo z dne 5. 1. 2016. Po prejemu takšne vloge bi morala toženka v njej podane navedbe oziroma ugovore tožnice obravnavati in se do njih opredeliti. Izreči bi se morala glede ugovorov, ki se nanašajo na višino izplačanih stroškov in sodelovanja tožnice pri njihovi odmeri, ter bolj podrobno navesti s tega vidika relevantno dejansko stanje oziroma dokaze, na podlagi katerih je ugotovljeno. Glede na navedbe o časovni odmaknjenosti dogodkov bi morala časovno opredeliti potek oziroma izvedbo relevantnih dejanj v postopku ter navesti, kdaj so bila opravljena izplačila izvajalcem BPP, kdaj je toženka pridobila možnost, da zahteva njihovo povračilo od tožnice, in katera dejanja s tem namenom in kdaj je v zadevi opravila. Tega pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici ni pojasnila, pa tudi sam sklep (razen napačno navedenega datuma odločbe o dodelitvi BPP) nima nobenih razlogov v tej smeri, čeprav bi glede na podatke upravnih spisov lahko bili pomembni za odločitev. Posledično tožnici v postopku ni bilo omogočeno uveljavljanje ugovora zastaranja.

Izrek

Tožbi se ugodi ter se sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 9/2006-36 z dne 2. 3. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka sklenila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa na račun toženke plačati znesek v višini 2.979,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila z odločbo, št. Bpp 9/2006 z dne 14. 4. 2003, tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za nepravdni postopek zaradi razdelitve nepremičnin v solastnini. V navedenem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod št. N 16/2006, je bila med tožnico kot predlagateljico in nasprotno udeleženko A.A. sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere je tožnica pridobila kupnino v višini 200.000,00 EUR (poplačilo are v višini 10.000,00 EUR, znesek kupnine 100.000,00 EUR in nato še znesek 90.000,00 EUR), v zameno pa je svoj delež nepremičnine prepustila v izključno last nasprotni udeleženki. Tožnica je torej v nepravdnem postopku uspela in pridobila premoženje, to je denarna sredstva. Iz naslova odobrene BPP je bilo plačano skupaj 5.949,87 EUR, in sicer 4.882,04 EUR za nagrado in stroške odvetnice B.B., za nagrado in stroške izvedencev C.C. in D.D. pa 46,75 EUR oziroma 1.021,08 EUR. Toženka ugotavlja, da je tožnica v postopku pridobila sredstva, katerih vrednost nekajkrat presega iz naslova BPP izplačana sredstva, ter zaključi, da je tožnica dolžna vrniti polovico izplačanih sredstev. Pri tem se opre na določbe prvega in petega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navede še, da je tožnica v svojem odgovoru z dne 5. 1. 2016 glede zmožnosti plačevanja pojasnila, da tega denarja nima, stara je 63 let, prejema 565 EUR pokojnine mesečno, pred tem je bila dalj časa brezposelna. Glede na njen predlog za odpis dolga je toženka preverila podlago za oprostitev plačila vseh ali dela stroškov postopka, vendar je ugotovila, da je tožnica samska oseba z mesečnim prejemkom v višini 565,00 EUR, zato ni izpolnjen kriterij, da stroškov ne more plačati brez škode za svoje preživljanje, družinskih članov pa ne vzdržuje. Toženka dodaja, da je upoštevala, da so stroški visoki v primerjavi z izkazanimi mesečnimi prejemki tožnice, zato je slednjo treba poučiti o možnosti obročnega odplačevanja dolga, ki pa ne sme trajati več kot pet let. Po navedenem tožnico poziva, da v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa plača naloženi znesek, ker bo sicer sprožen postopek prisilne izvršbe.

3. Tožnica zoper sklep vlaga tožbo v upravnem sporu ter smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi. V tožbi s prilogami obsežno opisuje razmerja oziroma spore med njo in nasprotno udeleženko, zaradi katerih je bila primorana sprožiti nepravdni postopek. Kupnino je prejela, vendar se je po plačilu are morala zelo hitro izseliti iz hiše. Tako je v obdobju astronomskih cen nepremičnin kupila nevseljivo stanovanje v tretji gradbeni fazi, za nakup in dokončanje je porabila vso kupnino. Poleg tega je imelo stanovanje veliko skritih napak, ki jih je treba sanirati, tako se že več let neuspešno bori proti vdoru vode oziroma zamakanju. Kredita na banki ji ne dajo, zadolžila se je pri različnih ljudeh. Njena pokojnina v višini 565 EUR, od katere je popolnoma odvisna, saj prihrankov nima, po plačilu tekočih stroškov komaj zadošča za preživetje. Zato prosi, da se ji dolg odpiše. 4. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijani sklep je toženka izdala v ponovnem postopku po sodbi, št. III U 298/2015-7 z dne 27. 11. 2015. Z navedeno sodbo je to sodišče odpravilo predhodno izdani sklep, št. Bpp 9/2006-30 z dne 24. 9. 2015, s katerim je bilo tožnici naloženo plačilo (celotnega iz naslova BPP izplačanega) zneska v višini 5.949,87 EUR in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, se je toženka v odpravljenem sklepu sklicevala na prvi odstavek 48. člena ZBPP, kot je veljal pred ZBPP-C(1). Sodišče pa je utemeljilo, da je za primer, kot je obravnavani, relevantna z ZBPP-C uveljavljena določba petega odstavka 48. člena ZBPP. Po tej je upravičenec, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave. Glede na navedeno je toženka po mnenju sodišča napačno uporabila 48. člen ZBPP in je bilo že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter sklep z dne 24. 9. 2015 odpraviti. Navedeni sklep pa je sodišče odpravilo tudi zato, ker tožnici pred njegovo izdajo ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Kot takšno okoliščino je sodišče izpostavilo način plačila zneska BPP. Toženka je namreč odredila, da mora tožnica naloženi znesek plačati v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, tožnica pa je v tožbi navajala, da tega ni zmožna, pri čemer ji možnost izjave o tem v postopku izdaje sklepa ni bila dana. Tudi zaradi opisane bistvene kršitve pravil postopka iz prvega in tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je sodišče tožbi ugodilo. Toženko je napotilo, da v ponovnem postopku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Pri tem pa je izrecno navedlo, da se, ker je odločbo odpravilo že zaradi navedenih kršitev, do večine tožbenih navedb ni opredeljevalo. Sklicevanje toženke v sedaj izpodbijanem sklepu, da glede na obrazložitev navedene sodbe temelj ni sporen, zato ni točno.

7. Kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je toženka v ponovnem postopku tožnici poslala poziv z dne 23. 12. 2015, v katerem je navedla, da je 24. 9. 2015 izdala sklep o plačilu zneska 5.949,87 EUR, glede na sodbo z dne 27. 11. 2015 pa je pri odločanju treba uporabiti spremenjeni ZBPP in upravičencu dati možnost, da se izjasni o načinu plačila zneska. Po navedenem je tožnico pozvala, da v 8 dneh posreduje svojo izjavo glede načina plačila zneska, ker bo sicer odločeno na podlagi podatkov spisa.

8. Tožnica se je odzvala z vlogo z dne 5. 1. 2016. V njej je - poleg tega, kar se navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa - izpostavila, da naj bi znesek 5.949,87 EUR, ki ji je bil naložen v plačilo, predstavljal vračilo začasno založenih sredstev oziroma prihodek proračuna Republike Slovenije, medtem ko ji je bilo pred trinajstimi leti predstavljeno, da gre za brezplačno pravno pomoč v pravem pomenu tega pojma. Kakšne so njene obveznosti, oziroma da gre le za začasno založena sredstva oziroma posojilo, ji ni nihče obrazložil. Ob prejeti BPP je bila primorana plačevati še dodatne stroške, ki ji jih je nalagala odvetnica B.B. Prosi, da toženka (sporne, nekatere dvakrat zaračunane) stroške odvetniških storitev in cenilca ponovno preuči oziroma preveri vse samovoljno dodeljene nagrade v omenjenem postopku, v katerem je od začetka obravnav na sodišču minilo več kot dvanajst let. Tožnica ne ve, zakaj se ji danes nalaga plačilo nagrad, sploh ker sama komaj preživi. Njena pokojnina ob vračanju starih dolgov komaj zadošča za položnice, hrano in zdravila. Zdravstvene težave se ji stopnjujejo in ponovno prihaja v brezizhoden položaj. Prihrankov nima, kredita ne dobi. Zato prosi, da se ji ne naloži plačila zneska 5.949,87 EUR, ker tega denarja nima in ga nima kje dobiti, oziroma prosi, da se ji dolg odpiše. 9. Po prejemu takšne vloge bi morala toženka v njej podane navedbe oziroma ugovore tožnice obravnavati in se do njih opredeliti. Izreči bi se morala glede ugovorov, ki se nanašajo na višino izplačanih stroškov in sodelovanja tožnice pri njihovi odmeri, ter bolj podrobno navesti s tega vidika relevantno dejansko stanje oziroma dokaze, na podlagi katerih je ugotovljeno. Glede na navedbe o časovni odmaknjenosti dogodkov bi morala časovno opredeliti potek oziroma izvedbo relevantnih dejanj v postopku ter navesti, kdaj so bila opravljena izplačila izvajalcem BPP, kdaj je toženka pridobila možnost, da zahteva njihovo povračilo od tožnice, in katera dejanja s tem namenom in kdaj je v zadevi opravila. Tega pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici ni pojasnila, pa tudi sam sklep (razen napačno navedenega datuma odločbe o dodelitvi BPP) nima nobenih razlogov v tej smeri, čeprav bi glede na podatke upravnih spisov lahko bili pomembni za odločitev. Posledično tožnici v postopku ni bilo omogočeno uveljavljanje ugovora zastaranja (prim. sodbi tega sodišča št. III U 191/2015 z dne 3. 9. 2015 in II U 376/2015 z dne 14. 10. 2015).

10. Iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da toženka dopušča možnost odpisa oziroma oprostitve plačila iz naslova BPP izplačanega zneska, vendar ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje za to predpisanih kriterijev. Ne pojasni pa, na katero pravno podlago se pri tem pravzaprav opira, in zato odločitve v smislu teh razlogov ni mogoče preizkusiti.

11. Tudi če je oziroma če bi toženka po obravnavanju vseh relevantnih vidikov zadeve ugotovila, da je tožnica dolžna (delno) povrniti iz naslova BPP izplačana sredstva, pa bi tožnico pred izdajo izpodbijanega sklepa morala jasno poučiti, kolikšen znesek mora plačati (iz odgovora tožnice izhaja, da je zmotno razumela, da gre ponovno za znesek 5.949,87 EUR, kar je mogoče pripisati preskopi vsebini poziva toženke z dne 23. 12. 2015) in kakšne konkretne možnosti ima pri tem na voljo. Toženka pa šele v obrazložitvi sklepa in tudi tu brez navedbe pravne podlage, tožnico pouči o možnosti obročnega odplačevanja dolga, ki da ne sme trajati več kot pet let. Obenem pa tožnici s sklepom nalaga, da dolg plača v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, ker bo sicer sledil postopek prisilne izvršbe.

12. Kot je sodišče izpostavilo že v predhodni sodbi, je v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, še preden se izda odločba, stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ta možnost ne sme biti zagotovljena zgolj formalno, ampak mora imeti stranka možnost polne vsebinske izjave. Toženka tudi v ponovnem postopku navedene določbe ZUP ni upoštevala. Glede na vse povedano pa tudi njena obrazložitev sprejete odločitve ne zadosti zahtevam, ki jih predpisuje prvi odstavek 214. člena ZUP, ter zato odločitve ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da so podane bistvene kršitve pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekujejo odpravo sklepa.

13. Po navedenem je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem bo morala tožnici zagotoviti učinkovito možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev; če je treba, tudi tako, da tožnico povabi k organu za BPP. Po tem sprejeto odločitev pa bo morala obrazložiti skladno z določbami ZUP in se pri tem izreči o vseh relevantnih navedbah in ugovorih tožnice.

14. Glede na naravo in potek obravnavanega postopka sodišče dodaja, da ZBPP zasleduje cilj, da se iz naslova BPP izplačani stroški v proračun v čim večji meri in čim prej tudi povrnejo, saj to omogoča nadaljnje financiranje BPP in s tem sodno varstvo strankam, ki so v takšnem socialnem položaju, da teh stroškov same ne zmorejo. Zato je povsem utemeljeno, da upravičenec do BPP, ki je v postopku uspel, iz naslova BPP izplačane stroške v predpisani višini povrne v poračun. Vendar je s tem povezane postopke treba voditi skladno z zakonom. Organ za BPP mora v postopku, kot je obravnavani, skrbeti za varstvo javne koristi, obenem pa mora stranki omogočiti, da uveljavi svoje pravice, oziroma skrbeti, da njena nevednost in neukost nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (7. člen ZUP).

opomba (1) : ZBPP-C je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/15 z dne 20. 3. 2015, in je začel veljati petnajsti dan po objavi, to je 4. 4. 2015.