Jedro

O zaznambi izvršbe ne more odločati izvršilno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 2 razveljavi.

Obrazložitev

V izpodbijanem delu sklepa je sodišče dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi v vseh izvršilnih zadevah, torej v osnovni zadevi In 2006/501 in vseh nadaljnjih zadevah, ter tudi v pristopljeni zadevi In 71/2008. Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik B. B. V pritožbi zatrjuje, da bi se moral sklep pristopljenega upnika zaznamovati na prvem mestu. Upnik je sporočil, da je stanovanje vknjiženo le v svojem imenu in ne v imenu prvega upnika. Trudil se je s poizvedbami za sebe. Prvi upnik ni podal predloga za zaznambo sklepa o izvršbi po čl. 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sklep pristopljenega upnika bi moral biti na prvem mestu. Res je drugi upnik pristopil kasneje, toda to ni razlog, da ne bi bil prvi poplačan.

Pritožba je utemeljena.

Bistveni problem v tej zadevi je, da je izvršilno sodišče kot nepristojno sodišče izdalo sklep o zaznambi izvršbe namesto pristojnega zemljiškoknjižnega sodišča. Po čl. 86 Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) po uradni dolžnosti izda sklep o zaznambi izvršbe zemljiškoknjižne sodišče potem, ko dobi obvestilo izvršilnega sodišča s priloženimi izvršilnimi sklepi.

Pritožnik nepristojnosti izvršilnega sodišča ni izpodbijal, kršitve iz čl. 339, tč. 4 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se upošteva le na pritožbo (čl. 350 ZPP).

Pritožbeno sodišče pa je ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je podana kršitev po 14. tč. 339. čl. ZPP.

V izpodbijanem delu sklepa namreč ni razlogov o odločilnih dejstvih iz čl. 86, 87 in 88 Zakona o zemljiški knjigi, saj izpodbijani sklep tudi nima opravilne številke zemljiškoknjižnega sodišča in niti niso obrazloženi pogoji za zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti.

Glede na to, da izvršilno sodišče ne more odločati o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke, zadeva ni bila po razveljavitvi vrnjena izvršilnemu sodišču v ponoven postopek.

Dolžnost izvršilnega sodišča je obvestiti zemljiškoknjižno sodišče o izvršbi in priložiti vse izvršilne sklepe; šele nato bo o zaznambi odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Upnik pa v pritožbi itak preuranjeno razpravlja o vrstnem redu poplačila, saj bo o tem odločilo izvršilno sodišče po prodaji nepremičnine; o vrstnem redu poplačila pa ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, saj je vrstni red poplačila predpisan v Zakonu o izvršbi in zavarovanju.

Pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov.