Jedro

Za terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom, in jih zakon opredeljuje kot stroške stečajnega postopka, IV. odstavek 111. člena ZPPSL celo izrecno dovoljuje vložitev izvršilnih predlogov, ko določa, da se I. odstavek 111. člena ZPPSL ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep okrajnega sodišča razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z obrazložitvijo, da se je dne 13.5.1996 zoper dolžnika začel stečajni postopek, zaradi česar po I. odstavku 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) zoper njega ni več mogoče dovoliti izvršbe.

Citirani sklep je upnik izpodbijal s pravočasno pritožbo, v kateri je navedel, da predmetna terjatev izhaja iz poslov po 133. členu ZPPSL, ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, glede katerih je mogoče vložiti tudi izvršilne predloge. Predlagal je, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in dovoli opravo izvršbe, priglasil pa je tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav bi upnik lahko v izvršilnem predlogu izrecno navedel, da se zahtevek nanaša na terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka, je vseeno k predlogu priložil listine, iz katerih je razvidno, da je dolžnik (kot stečajni dolžnik) z upnikom med stečajnim postopkom sklenil pogodbo o delu, po kateri naj bi bil upnik kot izvajalec del plačan na podlagi končne situacije. Pogodbo o delu, končno situacijo in izstavljeni račun je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in iz njih izhaja, da njegove trditve o vtoževanju plačila za nujne posle iz 133. člena ZPPSL držijo. Po 136. členu ZPPSL so takšne terjatve stroški stečajnega postopka.

Po I. odstavku 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper stečajnega dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Omenjeno določilo, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, se nanaša le na tiste terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ne nanaša pa se na terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom, in jih zakon opredeljuje kot stroške stečajnega postopka. Zanje IV.

odstavek 111. člena ZPPSL celo izrecno dovoljuje vložitev izvršilnih predlogov, ko določa, da se I. odstavek 111. člena ZPPSL ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka.

Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave stroškov stečajnega postopka na podlagi I. odstavka 111. člena ZPPSL, je nepravilno uporabilo materialno pravo, v posledici česar tudi ni več ocenjevalo predloženih dokazov. Sodišče druge stopnje je zato upnikovi pritožbi ugodilo in po 3. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 14. členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) uporablja tudi v postopkih izvršbe, napadeni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (III. odstavek 166. člena ZPP).