Jedro

Pod pogoji, ki jih določa ZPP, je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člen ZPP), revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožnik drugemu tožencu v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 1.944,34 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov znižalo na 764,21 EUR. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3.Zoper oba sklepa tožnik vlaga vlogo, poimenovano "pritožba". Poudarja, da vloga ni vložena na podlagi Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak na podlagi Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Navaja, da se je postopek zoper prvo toženko in drugega toženca ustavil takoj in v trenutku, ko se je sodišče seznanilo z umikom tožbe. To pomeni, da sta kasneje vloženi vlogi brezpredmetni, ker se je zoper njiju postopek že ustavil. Pravdni stroški za odgovore na vloge, vložene po umiku tožbe in po soglasju k umiku tožbe, prvi toženki in drugemu tožencu zato ne pripadajo. Sodišče je hkrati izdalo sklep o ustavitvi postopka in istočasno določilo tudi pravdne stroške ter o njih s sklepom že odločilo. Iz tega izhaja, da 15-dnevni rok za priglasitev stroškov odpade, ker to velja samo, ko in če je izdan sklep o ustavitvi postopka brez odločitve o pravdnih stroških. V tem primeru pride v poštev samo pritožba zoper sklep, ki pa je drugi toženec ni vložil. Sklep je bil pravnomočen še preden je sodišče izdalo še en sklep, s čimer je ravnalo samovoljno in povozilo pravnomočnost predhodnega sklepa. Predlaga zavrženje obeh sklepov.

4.Vloga, naslovljena na Vrhovno sodišče, po svojem smislu in vsebini pomeni predlog za dopustitev revizije in kot takega ga je Vrhovno sodišče tudi obravnavalo.

5.Predlog ni dovoljen.

6.Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep, zoper katerega revizija ni dovoljena. Pod pogoji, ki jih določa ZPP, je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člen ZPP), revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).

7.Dodaten razlog, ki utemeljuje nedovoljenost predloga za dopustitev revizije, je tudi pomanjkanje postulacijske sposobnosti tožnika - predlagatelja. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

8.Ker je predlog tožnika iz navedenih razlogov nedovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi odstavek 367. člena ZPP, 367.č člen ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: