Jedro

Otroški dodatek ne zmanjšuje toženčeve preživninske obveznosti. Prav tako toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje morebiten prispevek otrokovih starih staršev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec A. A. oče mladoletne tožnice B. B., ki jo je dne ... rodila C. B. (I. točka izreka) ter naložilo tožencu, da je dolžan za preživljanje mladoletne tožnice od 4. 12. 2014 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 140,00 EUR in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila. Takšno preživnino je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa valorizirano višino, ki bo razvidna iz vsakokratnega obvestila CSD. Preživnino je dolžan plačevati na transakcijski račun tožničine zakonite zastopnice (II. točka izreka). V presežku je preživninski zahtevek do višine 260,00 EUR mesečno zavrnilo (III. točka izreka) ter sklenilo, da je toženec v roku 15 dni dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 2.031,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka za prostovoljno plačilo (IV. točka izreka).

2. Toženec vlaga zoper II. in IV. točko izreka sodbe pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in pošteno ugotovilo mesečne potrebe mladoletne tožnice, vendar pa meni, da ni pravično porazdelilo bremena preživninske obveznosti in tudi ni pravilno odločilo o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je obveznost plačevanja preživnine tožencu naložilo od 4. 12. 2014 dalje, zato po toženčevi oceni na njegovo sposobnost plačevanja preživnine ne more vplivati njegov dohodek v letu 2013, ker do takrat še ni bil seznanjen s tem, da bi imel kakršnokoli preživninsko obveznost in da bi moral v ta namen hraniti denar. Zavrača zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi premoženje črpal iz prejemkov s strani A. d.o.o. ter Z. T. Poudarja, da je priliv A. d.o.o. priliv iz naslova prodanih vrednostnih papirjev ter priliv Z. T. priliv iz naslova razvezane pogodbe o življenjskem zavarovanju. Navedena sredstva je toženec vložil v podjetje z namenom, da bo lahko rešil podjetje ter posledično v prihodnosti prejemal osebni dohodek. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo dejstvo, da mladoletna tožnica preko tedna popoldneve preživlja pri babici po materini strani, zaradi česar so stroški preživljanja mladoletne tožnice realno nižji. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da mati mladoletne tožnice prejema otroški dodatek v višini 125,74 EUR. Prvo sodišče pri odločitvi o stroških postopka ni upoštevalo, da je toženec sam predlagal, ko je imela tožnica eno leto, da bi se opravil test očetovstva, vendar pa je mati tožnice, test očetovstva odklonila, poleg navedenega pa si je mati tožnice preimenovala svoj priimek v priimek B., ki je priimek toženčevega nekdanjega najboljšega prijatelja, za katerega je toženec sumil, da je imel sočasno z njim razmerje z materjo tožnice, zaradi česar je toženca zavedla, da je tožničin oče D. B. 3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ob preizkusu sodbe v smislu določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti.

6. Odločitev o preživnini za mladoletno hčer pravdnih strank temelji na določbi 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Starši so po svojih močeh dolžni zagotoviti otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen ZZZDR).

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da mladoletna hči za kritje osnovnih življenjskih potreb potrebuje 270,00 EUR mesečno. Toženec ne oporeka svoji obveznosti plačevanja preživnine, tudi ne ugotovljenim potrebam mladoletne hčere. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je v vprašanju njegovih zmožnosti ter s tem, kolikšen delež prispevka za preživljanje mu je glede na njegove zmožnosti mogoče naložiti, da ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje. Meni, da bi moralo prvo sodišče pri določitvi višine preživnine bolj upoštevati, da je brezposeln, brez dohodkov in brez socialnih prejemkov.

I8. z ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je mati mladoletne tožnice prejemnica denarne socialne pomoči v višini 245,24 EUR ter solastnica stanovanja, v katerem s hčerjo prebivata. Toženec je lastnik podjetja B. d.o.o., katerega dejavnost je specializirana trgovina – bio apoteka – zelena lekarna. Zaradi slabega poslovanja podjetja je odpovedal pogodbo o zaposlitvi in se prijavil na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Toženec je do 14. 7. 2014 s strani svojega podjetja prejemal nakazila v zneskih od 483,00 do 493,00 EUR ter še tri manjša nakazila, enkrat po 200,00 EUR in dvakrat po 100,00 EUR. Po 1. 7. 2014 je bil nakazan samo en znesek v višini 200,00 EUR. Po 1. 7. 2014 je prejel nakazilo v skupnem znesku 9.698,05 EUR in sicer 5.564,05 EUR s strani A. d.o.o., za katerega je prvo sodišče sklepalo, da je šlo za prodajo vrednostnih papirjev, znesek 3.819,00 EUR s strani Z. T., za katerega je sodišče sklepalo, da je šlo za izplačilo zavarovalnine ter znesek 315,00 EUR s strani T., za katerega je sodišče sklepalo, da pomeni izplačilo dividend. Z namenom ugotovitve realnih preživninskih zmožnosti toženca je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo njegove pridobitne zmožnosti in razmere tudi v času pred vložitvijo tožbe na ugotovitev očetovstva.

9. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da ima toženec, kljub brezposelnosti, neke dohodke, poleg tega pa je relativno mlad in za delo sposoben. Dolžnost preživljanja otrok je na strani obeh staršev in vsak od njiju mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da omogoči svojim otrokom normalen razvoj in je to cilj, kateremu mora podrediti vse svoje osebne načrte in želje. Toženec je za delo sposoben, sam je izjavil, da ima prijatelje, pri katerih bi se mogoče lahko zaposlil, zato je njegova dolžnost poiskati primerno delo in ustvariti sredstva, potrebna za preživljanje otroka. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je pretežna skrb in vzgoja tožnice na strani matere in je zato pravilno tožencu naložilo, da pokriva 51 % ugotovljenih potreb otroka.

10. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da otroški dodatek ne zmanjšuje toženčeve preživninske obveznosti. Prav tako pa toženčeve preživninske obveznosti tudi ne zmanjšuje morebiten prispevek otrokovih starih staršev.

11. Tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka je pravilna. Pravna podlaga za odločanje o stroških pravdnega postopka je v določbah 154. in 155. člena ZPP, sodišče pa lahko v družinskih sporih uporabi tudi 413. člena ZPP. Mladoletna tožnica je v statusnem sporu v celoti uspela z zahtevkom, zaradi delno zavrnjenega preživninskega zahtevka pa niso nastali posebni stroški, zato je prvo sodišče pravilno odločilo o stroških postopka v skladu z določbo prvega in tretjega odstavka 154. člena ZPP, saj bi bila tožnica ob uporabi 413. člena ZPP, za kar se zavzema pritožba, v slabšem položaju kot pa tožniki, ki uspejo z zahtevkom. Dejstvo je, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj toženec očetovstva ni priznal, ne glede na okoliščine, ki so botrovale njegovi odločitvi.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154., 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnica pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben.