Jedro

Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnic in sodnikov določenega sodišča, pavšalno podkrepljenega s predlagateljevim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč v drugih sodnih postopkih, v katerih je bil udeležen kot stranka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem je na podlagi predlagateljevega predloga v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki. Predlagatelj je v pritožbi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje razveljavilo prvostopenjski sklep o zavrnitvi predlagateljevega predloga za oprostitev stroškov postopka – razen v delu za oprostitev plačila sodnih taks, predlagal tudi določitev drugega (drugih) stvarno pristojnega sodišča (sodišč) za postopanje v tej (in drugih) zadevi (zadevah). Predlog utemeljuje s prepričanjem, da bi se v prihodnosti njegovi sodni postopki laže in predvsem pošteno opravili pred drugimi sodišči, saj je po njegovem mnenju že očitno vidna objektivna in subjektivna pristranskost sodnic in sodnikov, v določenih primerih pa tudi sovraštvo z namenom škodovanja. To izhaja iz številnih sodnih odločb, ki so mu jih od leta 1996 dalje izdala sodišča na Tavčarjevi 9 v Ljubljani in Okrajno sodišče v Domžalah. Glede odločb slednjega, izdanih v postopkih, v katerih je bil udeležen kot stranka, velja po njegovem prepričanju, da ni bila niti ena poštena, zakonito pravilna ali skladna z Ustavo RS, skoraj vse pa vsebujejo znake kaznivega dejanja iz 288. člena KZ. Zavzema se za določitev „drugega okrajnega, okrožnega in pritožbenega ter upravnega sodišča“.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom in stranke mimo teh določb ne morejo poljubno izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnosti odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Obstoj pogojev za uporabo pravkar povzete zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka. Zato ni mogoče uvrstiti med razloge za delegacijo pristojnosti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnic in sodnikov določenega (določenih) sodišča (sodišč), pavšalno podkrepljenega s predlagateljevim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč v drugih sodnih postopkih, v katerih je bil udeležen kot stranka, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev teh sodišč v (drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP. To pomeni, da je brez sleherne zakonske opore predlagateljev predlog, naj se „mu določi drugo okrajno, okrožno in pritožbeno ter upravno sodišče“; sicer pa mu je vse to že bilo pojasnjeno na primer v sklepu Vrhovnega sodišča I R 121/2008. 5. Ker predlagatelj ponuja v oporo svojemu predlogu le razloge, ki jih po obrazloženem ni mogoče uvrstiti med razloge za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, je bilo treba njegov predlog zavrniti kot neutemeljen.