Jedro

Okoliščina, da je toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča in se dnevno srečuje oziroma pozna z ostalimi (tudi pravdnimi) sodniki, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, kar narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta sklep je po vložitvi ugovora dolžnika sodišče razveljavilo in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru v nadaljnje odločanje v pravdnem postopku.

2. Okrajno sodišče v Mariboru je po prejemu zadeve Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti. Navaja, da je tožena stranka sodnica pristojnega sodišča, razporejena na nepravdni oddelek. Kot okrajna sodnica se pozna in dnevno srečuje s sodniki pravdnega oddelka in drugimi sodniki. To dejstvo bi pri nasprotni stranki lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drugega tehtnega razloga" lahko subsumirajo okoliščine, ko je stranka sodnica pristojnega okrajnega sodišča.1 Dejstvo, da je toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča in se dnevno srečuje oziroma pozna z ostalimi (tudi pravdnimi) sodniki, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, kar narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. 6. Ker je predlog za prenos pristojnosti utemeljen, je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep I R 198/2021 z dne 9. 2. 2022.