Jedro

Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo sklenili pravdni stranki dne 31. 12. 1987 v Zemonu, mladoletnega otroka pravdnih strank, S.V., rojeno 9. 4. 1996, je zaupalo v vzgojo in varstvo toženki, tožniku pa naložilo plačevanje preživnine v višini 500 EUR mesečno. Glede stikov med tožnikom in mld. otrokom je odločilo, da se izvršujejo redno, in sicer po dogovoru med pravdnima strankama, ki morata pri tem upoštevati potrebe, koristi in želje mld. otroka. Odločilo je tudi, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma v primeru umika tožbe postopek ustavi. Toženka ni prejela vabila na glavno obravnavo, prejela je le sodbo. Na naslovu, kamor je bilo poslano vabilo, toženka nima hišnega predalčnika, zato ni mogoče šteti, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno. Zakonska zveza pravdnih strank ni nevzdržna, saj pravdni stranki ves čas živita skupaj kot zakonski par. Toženka ni bila seznanjena s spremembo tožbe, zato se ni mogla opredeliti do zahtevka, da se ji mld. otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Mld. otrok ni bil vabljen na svetovalni razgovor na CSD in tudi ni bil obveščen o postopku. Nepravilno je določena preživnina, saj so se pri odločitvi upoštevale le navedbe tožnika. Tožnik je toženki obljubil, da bo tožbo umaknil, saj pravdni stranki ponovno živita skupaj.

3. Tožnik je v dopisu z dne 28. 9. 2009 predlagal pritožbenemu sodišču, da omogoči toženki ponovno sojenje, zaradi varstva koristi mld. otroka, saj bo v nasprotnem tožbo umaknil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženko vabilo na prvi narok za glavno obravnavo z vabilom za zaslišanje, ki je bilo poslalo na naslov njenega stalnega prebivališča (H. 8, L.) in na naslov njenega dejanskega bivališča (Ž. 10, L.). Iz obvestil o prispelem pismu izhaja, da je vročevalec poskušal sodno pisanje osebno vročiti toženki na obeh naslovih. Ker sodnega pisanja ni mogel vročiti toženki, kakor tudi ne odraslim članom gospodinjstva, je na vratih stanovanja pustil obvestilo, da lahko toženka pisanje prevzame na pošti v petnajstih dneh od 29. 4. 2009 dalje. Sodnega pisanja toženka ni prevzela, zato je bilo dne 14. 5. 2009 vrnjena sodišču prve stopnje. Nastopila je fikcija vročitve, kar pomeni, da je bilo toženki vabilo na glavno obravnavo vročeno dne 14. 5. 2009 na naslovu njenega dejanskega bivališča (Ž. 10, L.). Razlog, da se toženka ni seznanila s sodnim pisanjem, je na toženki, saj bi morala namestiti hišni predalčnik oziroma na drug primeren način omogočiti vročitev sodnega pisanja oziroma prejema obvestila, s katerem bi se lahko seznanila, kje lahko sodno pisanje prevzame. Toženka je bila zato na narok pravilno vabljena, svojega izostanka ni opravičila, zato so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izvedbo naroka, še posebej iz razloga, ker je bila toženka skozi celotni postopek pasivna. Glede pritožbenega očitka sodišču prve stopnje o nepravilni izbiri naslova vročitve, pa je potrebno pojasniti, da tudi iz pritožbe ni razvidno, kje toženka dejansko živi.

6. Tožnik je na naroku dne 22. 5. 2009 spremenil tožbeni zahtevek glede vzgoje in varstva mld. otroka, plačevanja preživnine ter stikov, zato bi moralo sodišče prve stopnje narok preložiti, saj se naroka ni udeležila toženka (šesti odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker sodišče prve stopnje naroka ni preložilo in toženki ni poslalo prepisa zapisnika o tem naroku, je bila toženki odvzeta možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (1. odst. 5. člena ZPP), predvsem pa ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali so z odločitvijo, da se mld. otrok dodeli toženki v varstvo in vzgojo, v najboljši meri zavarovane koristi mld. otroka.

7. Pritožbeno sodišče je razveljavilo sodbo tudi v delu, kjer je bila zakonska zveza pravdnih strank razvezana. Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze v smislu 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Ker pa je tožnik po prejemu pritožbe na sodišče prve stopnje naslovil prošnjo, da ponovno opravi glavno obravnavo, da se je bo lahko udeležila tudi toženka, in ker toženka v pritožbi zatrjuje, da bo tožnik umaknil tožbo (kar smiselno izhaja tudi iz dopisa tožnika z dne 28. 9. 2009), ker med pravdnima strankama ni več nesoglasij (vzpostavljeni naj bi bili odnosi, ki so temelj zakonske zveze – primerjaj 13. člen ZZZDR) in ker družina kot življenjska skupnost staršev in otrok, zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo (2. člen ZZZDR), je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo tudi v tem delu.

8. Prvo sodišče naj v novem sojenju ponovno pozove CSD, da opravi svetovalni razgovor, če bo tožnik vztrajal pri razvezi zakonske zveze. Na podlagi prvega odstavka 410. člena ZPP bo potrebno na primeren način obvestiti otroka o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje ter ga povabiti na neformalen razgovor na sodišče ali zunaj sodišča s posredovanjem CSD. Pritožba namreč očita prvemu sodišču, da ni pridobilo izjave mld. otroka, ob tem, da je prvo sodišče tako postopalo po predlogu tožnika, ki ni želel po nepotrebnem obremenjevati otroka s tem postopkom. Prvo sodišče je bilo prepričano, da bodo na takšen način v celoti zavarovane koristi mld. otroka, še posebej iz razloga, ker je tožnik predlagal, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo toženki. V primeru odločanja o preživnini bo prvo sodišče moralo tudi ugotoviti vse prihodke pravdnih strank ter potrebe mld. otroka (prvi odstavek 123. člena ZZZDR in 129.a člen ZZZDR).

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).