Jedro

Dedni dogovor nima narave sodne odločbe, temveč predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima – ob izpolnjevanju pogojev, ki jih mora imeti pravnomočna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov – naravo sodne poravnave Dedni dogovor nima narave sklepa o dedovanju ali kakršnekoli druge odločbe iz 46. ZZK-1, zato ne pomeni zadostne podlage za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog A., d.o.o. z dne 6.6.2012 zavrne.

2. Zoper izpodbijani sklep je A., d.o.o. vložil pravočasno pritožbo iz „vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi (in po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi služnostnih pravic v skladu z dednim dogovorom dedičev po sklepu o dedovanju z dne 24.6.1985), podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila zaradi pogodbene narave služnosti dolžnost dedičev, da bi v zakonskem roku predlagali izdajo dopolnilnega sklepa, ker s prvotnim sklepom o dedovanju zemljiškoknjižnemu sodišču ni bil odrejen vpis služnosti v zemljiško knjigo. Pritožnik meni, da tovrsten dogovor o ustanovitvi služnosti ni dogovor pogodbene narave. Dediči so menili, da izdaja dopolnilnega sklepa ni potrebna, saj je iz prvotnega sklepa razvidno, da so se dediči že dogovorili za brezplačno služnostno pravico uporabe. Tudi ni utemeljeno razlogovanje sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavrniti zaradi spremembe lastništva nepremičnin. Iz dednega dogovora je jasno razvidno, da se služnost dovoljuje tudi pravnim naslednikom dediča A. B..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodna praksa in pravna teorija sta zavzeli enotno stališče, da dedni dogovor nima narave sodne odločbe, temveč predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima – ob izpolnjevanju pogojev, ki jih mora imeti pravnomočna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov – naravo sodne poravnave (odločbi VSRS II Ips 576/98, II Ips 177/97). Glede na to, da dedni dogovor nima narave sklepa o dedovanju ali kakršnekoli druge odločbe iz 46. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ne pomeni zadostne podlage za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1). Sodišče prve stopnje je tako predlog „pravnega naslednika za vknjižbo služnostnih pravic“ pravilno zavrnilo, čeprav iz delno drugačnih materialnopravnih razlogov. Preostale navedbe pritožnika glede na zgoraj obrazloženo niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni izrecno opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD).

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

6. Pritožnik bo torej moral zemljiškoknjižno izvedbo dednega dogovora v spornem obsegu, izpeljati sam, če to ne bo možno pa morebitna sporna vprašanja urediti v sporazumu z lastnikom parc. št. 341/5 k.o. X oziroma v ustreznem pravdnem postopku.