Jedro

Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo, sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v razmerju do druge nasprotne udeleženke spremeni tako, da se predlog za izdajo popravnega sklepa v tem obsegu zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja izdalo popravni sklep, s katerim je 7. točko sodne poravnave z dne 9. 5. 2013, opr. št. N 64/2012, ki sta jo sklenili stranki tega nepravdnega postopka, popravilo tako, da je napačno zapisano parc. št. 108/1 popravilo v parc. št. 108/3 ter dodalo ID posameznih parcelnih številk. V obrazložitvi je zapisalo, da iz zgodovinskega izpiska za parc. št. 108/3 izhaja, da je ta nastala z razdelitvijo parc. št. 108/1, izvedba vpisa nove parcele pa je bila zemljiški knjigi izvedena 7. 2. 2013, torej tekom tega nepravdnega postopka. Ker se nasprotna udeleženca pri sklepanju sodne poravnave nista niti zavedala razdelitve stare parcele, katere razdelitev sta med postopkom očitno že naročila geodetu, niti o njej predlagatelju in sodišču nista nič povedala, sta podala zemljiškoknjižno dovolilo še za staro parc. št., namesto za novo parc. št., po kateri naj bi potekala dogovorjena služnost. 2. Druga nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da se je namen postopka med njegovim trajanjem spreminjal, da ima predlagatelj že staro služnost, da sta bila z možem zavedena in da sta podpisala zapisnik, ki se nanaša na parc. št. 108/1, za parc. št. 108/3 pa zapisnika nista podpisala ter se z mejo ne strinjata. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v sodbi.

5. Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo (tako kot sodba in sklep, ki se s popravnim sklepom nedvomno lahko popravljata), pritožbeno sodišče sodi, da sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št. Ker (še vedno) obstajata obe parc. št. (in sta obe tudi obstajali v času sklepanja sodne poravnave), je sodišče prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom sledilo predlagatelju, nedopustno poseglo v vsebino sodne poravnave, saj pritožnica trdi, da njena volja glede parc. št. 108/3 ni bila nikoli podana.

6. Za izdajo izpodbijanega sklepa torej ni bilo pravne podlage, zato je višje sodišče pritožbi druge toženke ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v razmerju do nje (ki je edina od nasprotnih udeležencev, ki je vložila pritožbo) spremenilo izpodbijani sklep tako, da je predlog za izdajo popravnega sklepa v tem obsegu zavrnilo.