Jedro

Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).

Za odločitev o znižanju preživnine je ključna presoja, ali se je tožnikovo premoženjsko stanje spremenilo v taki meri, da ne zmore več plačevati s sodbo določene preživnine. Glede na to, da je pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo na materi, morebitno bistveno izboljšanje materinega premoženjskega položaja samo za sebe ne bi utemeljevalo znižanja očetovega prispevka k otrokovemu preživljanju.

Ker tožnik ni dokazal, da ne zmore več prispevati 55 % deleža k pokritju sinovih potreb, ni pomembno, ali je prišlo do sprememb v materinem premoženjskem položaju. Če zmoreta, sta namreč starša dolžna enakovredno prispevati k preživljanju otroka. Kolikor je tožnikov prispevek v danem primeru višji od polovice, gre na račun tega, da je pretežni del vsakodnevne skrbi za otroka pri materi. Morebitni boljši premoženjski položaj matere odprave te razlike ne bi utemeljeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 91,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje preživnine za toženca na 80 EUR mesečno in tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zaključki sodišča so napačni in v nasprotju z dokazi. Sodišče je vse podatke in okoliščine interpretiralo izrazito enostransko in nepošteno na škodo tožnika, dokaze o dohodkih, stroških in načinu življenja toženčeve matere pa je presojalo po drugačnih merilih.

Zmotno je izhodišče, da so tožnikove premoženjske razmere in njegovi mesečni prihodki boljši od toženčeve matere. Sodišče je med dohodke štelo vsa nakazila na transakcijski račun, ki jih je prejel od 2016. Njegovi dolgovi in posojila niso prihodek in še posebej ne premoženje, ki bi ga imel na razpolago. Navedbe v točkah 17, 18 in 25 so protispisne, saj v obdobju med 2016 in 2019 ni prejel dohodkov, ki bi presegal 166.000 EUR, niti njegovi mesečni prihodki ne dosegajo 2.000 EUR mesečno, niti ne dosegajo dohodkov toženčeve matere. Ni jasno, zakaj so v njegove dohodke všteti dohodki pred izdajo prve sodbe. Zmotno je upoštevanje dohodkov, ki jih je prejemal pred vložitvijo tožbe 8. 11. 2018. Bistveno poslabšanje premoženjskega položaja je zatrjeval za kasnejše obdobje. Tožbo je vložil potem, ko je postal odvisen od pomoči J. J. in H. H., ki sta mu posojali denar za preživljanje. Prilivi na transakcijski račun v 2018 potrjujejo, da se je njegovo premoženjsko stanje poslabšalo že v letu pred vložitvijo tožbe. Ni bilo več dividend ali drugih nakazil večje vrednosti, ki bi lahko tvorili skupne prihodke v višini 160.000 EUR ali primerljive z obdobjem pred izdajo prve sodbe. Z vsemi posojili vred je v 2018 prejel manj kot 40.000 EUR, kar ni primerljivo z dohodki, s katerimi je razpolagal v 2016 in 2017. Iz navedenih podatkov izhaja, da je v celem letu prejel le 7.881 EUR, kar izkazuje drastično spremembo v njegovih dohodkih.

Zmotna je ocena, da nakazilo B. B. ni posojilo. Je visok bančni uradnik, pri katerem banka preverja, ali je vreden zaupanja, in zato ne more biti dvoma o tem, da je njegov zapis, da gre za posojilo, resničen. Poleg tega to posojilo s strani toženca ni bilo prerekano.

Neživljenjski so zaključki o nakazilih H. H. in J. J. Sum, da gre za skupne posle iz skupne družbe, je neutemeljen in protispisen. V spisu je vsa dokumentacija o ustanovitvi in vrednosti družbe G. d.o.o. Iz uradnih listin izhaja, da družba v letu 2018 ni ustvarila dobička in ni poslovala. V nasprotju s tem je sodišče sprejelo klevete toženčeve zakonite zastopnice in brez nasprotnih dokazov ugotovilo, da je tožnik na ta način skril premoženje. Četudi bi upoštevali vsa nakazila J. J. in H. H., ki so v 2018 znašali 9.300 EUR, v 2019 pa 4.200 EUR, gre še vedno za zanemarljivo nizke zneske v primerjavi z dohodki izpred prve sodbe. Neutemeljena je spekulacija, da tožnik skupaj z J. J. oddaja mobilne hišice v kampu G., ki ima enako ime kot družba G. d.o.o. Ta ugotovitev ne pove ničesar o ustvarjenem dohodku. Poleg tega dohodki J. J. niso tožnikovi dohodki.

Spekulacija v 34. točki, da je tožnik formalno prenesel znatna finančna sredstva in znatno premoženje drugam, je ugotovitev, za katero ni dokazov. Gre le za navedbe toženčeve zakonite zastopnice na nivoju obrekovanja. Neutemeljen je očitek, da ni zahteval uporabnine ali souporabe hiše v M. Ni upoštevano dejstvo, da je že 2017 vložil predlog za razdružitev nepremičnine in zahteval dodelitev dela prostorov v izključno last. Ni jasno, kaj bi še lahko storil. Neutemeljena je ugotovitev, da ugotovitve službe za brezplačno pravno pomoč niso pomembne. Drugačna je le sama tehnika postopka, vendar pa je ugotovitev o obstoju premoženja in virih dohodka ter njihovem obsegu enaka. Ravno glede premoženja, za katerega je bilo po temeljitem preverjanju in pridobivanju podatkov po uradni dolžnosti ugotovljeno, da ga nima (motor, čoln, družba, dohodki iz družbe) in da z njim ne more razpolagati (hiša v M.), je sodišče zaključilo, da ga ima, čeprav se zanj ne ve in o tem ni dokazov.

V nasprotju z dokazi je ugotovitev v sodbi, da je njegovo premoženjsko stanje boljše od premoženjskega stanja toženčeve zakonite zastopnice. Sodišče je celo štelo, da je v boljšem položaju, ker razen osnovne izobrazbe in licence za zavarovalnega agenta nima druge izobrazbe. V njeno premoženje ni štelo kupnine, prejete od prodaje parcel. Šlo je za skupno premoženje, upoštevanje dela kupnine, ki bi šla tožniku, pa bi zadoščalo za sinovo preživljanje vsaj do polnoletnosti. Na drugi strani je dohodek iz prodaje čolna in motorja, ki ju je prav tako že imel pred prvo sodbo, upoštevalo pri njegovih dohodkih. Poleg tega ni upoštevalo, da je bolj premožna zaradi prejema vikenda na morju. Napačna je ugotovitev, da je premoženje po teti dedovala v 2016. Do dedovanja je prišlo v 2018. Zgrešene so ugotovitve o tem, kje tožnik biva in koliko plača za najem. Sodišče je o tem sklepalo na podlagi njegove izpovedbe, dane v prejšnjem postopku, ni pa upoštevalo dokazov v tem postopku, da najemnine ne plačuje. Po resnici je izpovedal, da najemnine ne plačuje in da ne stanuje več v D. Preživnino bo plačal takoj, ko mu bo toženčeva zakonita zastopnica plačala uporabnino in vrnila kupnino za prodano vozilo. Če si je ta denar prisvojila in ga porabila za preživljanje, ni utemeljena le njegova zahteva za znižanje preživnine, ampak celo za njeno ukinitev.

Zmoten je zaključek v 35. točki izpodbijane sodbe. Zaslužek v zavarovalništvu je odvisen od povpraševanja in ni le stvar odločitve, koliko časa boš delal. Zato ni utemeljen sklep, da bi bil njegov zaslužek za polni delovni čas še enkrat višji od zaslužka J. J. za polovični delovni čas. Poleg tega ni jasno, zakaj enaka logika ne velja za toženčevo zakonito zastopnico.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi sodbe z dne 6. 1. 2017, ki je postala pravnomočna 1. 6. 2017, je tožnik dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 260 EUR mesečno (sedaj 273,76 EUR). Odločitev o 55 % deležu prispevanja k pokritju sinovih preživninskih potreb temelji na ugotovitvah, da je pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo tedaj desetletnega dečka na materi, da sta oba starša zelo dobro situirana in da mu zmoreta zagotavljati višji standard.

6. Predlog za znižanje preživnine na 80 EUR mesečno je tožnik utemeljeval s trditvijo, da so se zaradi izgube službe v V. d.o.o. njegove preživninske zmožnosti bistveno poslabšale, zmožnosti sinove matere pa so se glede na prevzem direktorske funkcije v navedeni družbi in podedovano premoženje izboljšale. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvah, da je tožnikovo finančno stanje še vedno zelo dobro ter da je boljše ali bi vsaj lahko bilo boljše od materinega.

7. Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka, da ni podlage za znižanje preživnine.

8. Ob neizpodbijanih ugotovitvah, da je bila višina preživnine določena ob upoštevanju dejstva, da je imela družina pred prenehanjem življenjske skupnosti pravdnih strank nadpovprečen standard, da je bil oče dolžan prispevati za pokritje 55 % teh potreb in da se obseg otrokovih potreb v primerjavi z obdobjem ob izdaji sodbe ni zmanjšal, je za odločitev o znižanju preživnine ključna presoja, ali se je tožnikovo premoženjsko stanje spremenilo v taki meri, da ne zmore več plačevati s sodbo določene preživnine. Glede na to, da je pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo na materi, morebitno bistveno izboljšanje materinega premoženjskega položaja samo za sebe ne bi utemeljevalo znižanja očetovega prispevka k otrokovemu preživljanju.

9. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnik ni dokazal, da bi bile njegove zmožnosti za preživljanje sina zaradi izgube zaposlitve in položaja v družbi V., d.o.o., v kateri je pridobival dohodke ob izdaji prve sodbe, bistveno manjše. Ocena sodišča, da še vedno pridobiva dohodke, višje od 2.000 EUR mesečno, temelji na ugotovitvah o prilivih na transakcijski račun v obdobju od izdaje prve sodbe do junija 2018 in o vključitvi v nov posel. Tako je ugotovljeno, - da je od izdaje prve sodbe v februarju 2017 do junija 2018 od družbe V. d.o.o. prejel več kot 66.000 EUR (približno 3.800 EUR mesečno), da je v letu, ki je sledilo, prejemal nadomestilo za brezposelnost v mesečnih zneskih med 640 EUR in 673 EUR, da je v drugi polovici 2017 trikrat položil na račun skupno 4.000 EUR, da je v juniju 2018 prejel nakazilo od B. B. v višini 20.000 EUR, da je s prodajo motornega čolna in motornega kolesa dobil 39.500 EUR, da je od J. J. prejel prek 17.000 EUR, od H. H. pa vsaj 2.400 EUR, da je s strani Zavarovalnice A. prejel nekaj več kot 14.000 EUR in 31.669,34 EUR dividend,1 kar pomeni, da je v treh letih od izdaje prve sodbe prejel v povprečju mesečno več kot 4.500 EUR in da mu je tudi po poplačilu zatrjevanih dolgov ostalo precej za druge potrebe, - da obstoj precejšnjih sredstev potrjuje tudi zagon novega posla v 2017, ki je terjal finančna sredstva (ustanovitev G. d.o.o.), - da prenos poslovnega deleža na J. J. v začetku 2018, s katero sta ustanovila družbo, (ob upoštevanju nakazil nje in njene sestre na tožnikov račun, njenih siceršnjih finančnih zmožnosti in vse manjših prilivov proti koncu tega postopka) služi le prikrivanju tožnikovega podjetniškega udejstvovanja, - da tožnik ni iskal zaposlitve, a bi jo s svojim znanjem in glede na uspešno poslovanje V. d.o.o. lahko hitro našel, - da svoj čas z otrokoma pogosto preživlja v kampu G. pri P., v katerem se oddaja 15 mobilnih hišic, in da pomembnost njegove vloge v poslu na Hrvaškem potrjujejo tudi izdatki na njegovi bančni kartici, - da si lahko privošči najem in plačilo stroškov stanovanja v D. v višini več kot 750 EUR mesečno, - da pot do P. in nazaj predstavlja strošek, da pogosto menja avtomobile in da ni življenjsko verjetno, da bi človek imel toliko dobrih prijateljev, da bi mu posojali izredno visoke denarne zneske, zagotavljali brezplačno bivanje, brezplačno uporabo avtomobilov, zabavo in celo dopuste, - da je solastnik nepremičnine v M. v D. in da bi upoštevaje vložek znatnih denarnih sredstev lahko poskrbel za uveljavitev svojih pravic, a mu glede na ugotovljeni premoženjski položaj ni bilo treba, - da bi lahko tudi z opravljanjem zavarovalniške dejavnosti zaslužil vsaj 2.000 EUR.

10. Pravilno je izhodišče v izpodbijani sodbi, da za odločitev ni pomembno, ali so tožnikovi dohodki tolikšni kot pred izdajo prve sodbe. Odločilno je, ali so se zmanjšali v taki meri, da ne zmore več prispevati 260 EUR (oziroma sedaj 273,76 EUR) za sinovo preživljanje.

11. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotavljalo tožnikove dohodke od izdaje prve sodbe do vložitve obravnavane tožbe oziroma do izdaje izpodbijane sodbe. Ni se bilo namreč dolžno izreči le o njegovi trditvi o presahnitvi vira dohodkov, ampak tudi o toženčevih nasprotnih navedbah. Za to presojo so bila pomembna tudi dejstva izpred vložitve tožbe. Nanje je sodišče oprlo svojo presojo o utemeljenosti toženčeve trditve, da tožnik še vedno zmore plačevati preživnino, določeno s prvo sodbo. in da svoje pravo premoženjsko stanje prikriva. Neutemeljeno pa pritožnik trdi, da je ugotavljalo tudi njegove dohodke iz časa pred izdajo prve sodbe.

12. Očitek o zmotnosti ugotovitve, da nakazilo B. B. ni imelo podlage v posojilu, ni utemeljen. O zatrjevani podlagi priliva na tožnikov transakcijski račun se je sodišče izreklo v povezavi z več zatrjevanimi posojili prijateljev in znancev. Ocenilo je, da ne gre za posojila, marveč za tožnikove dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti ali druge poslovne priložnosti. Razlogi o tem so izčrpni in vsebinsko polni,2 tako da pritožbeno izpodbijanje dokazne ocene v zvezi z le enim zatrjevanim posojilom in še to le s sklicevanjem na visok položaj posojilodajalca v banki ne vzbuja dvoma o pravilnosti dokaznega zaključka.

13. Iz ugotovitev v izpodbijani sodbi ne izhaja, da bi bili prilivi v 2018 (in kasneje) višji od teh, ki jih pritožnik navaja v pritožbi. Drži tudi, da so bili ti bistveno nižji kot prej. Nobena od teh ugotovitev pa ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve v izpodbijani sodbi, da tožnik ima vir dohodkov, ki mu omogočajo izpolnitev obstoječe preživninske obveznosti, in še manj o pravilnosti ugotovitve, da si je take dohodke mogel zagotoviti.

14. Sodišče je o še vedno zelo dobrem premoženjskem stanju sklepalo na eni strani na podlagi podatkov o prilivih na transakcijski račun od izdaje prve sodbe in na drugi strani o zagonu novega podjetja skupaj z J. J. Upoštevaje časovno sovpadanje prenosa poslovnega deleža na J. J. in nakazil J. J., oziroma njene sestre na tožnikov račun z vložitvijo obravnavane tožbe, ter sovpadanje nezainteresiranosti za iskanje nove zaposlitve z zagonom podjetja na Hrvaškem, in na drugi strani tožnikove stroške, povezane z uporabo stanovanja v D. ter osebnih vozil višjega cenovnega razreda, in preživljanje časa v kampu G. pri P. pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve v izpodbijani sodbi, da si je tožnik prizadeval prikriti dejstva, ki bi razkrili njegovo dejansko premoženjsko stanje.

15. Ni pomembno, ali in kakšni so njegovi dohodki iz poslovanja družbe G. Za odločitev zadostuje ugotovitev, da tožnik ni dokazal, da bi bili njegovi dohodki bistveno manjši kot ob izdaji prve sodbe oziroma da ni imel možnosti, da bi ob potrebni skrbnosti, ki jo je dolžan pokazati pri iskanju dohodkov, potrebnih za preživljanje otroka, mogel pridobiti dohodke, ki bi mu omogočali plačilo preživnine. Prikrivanje dejstev o dohodkih ne more privesti do zaključka, da teh dohodkov ni, in še manj, da dohodkov ni mogel pridobiti. Nepomembno je zato tudi pritožbeno opozorilo, da dohodki J. J. niso njegovi dohodki.

16. Neutemeljeno je tudi pritožbeno polemiziranje z ugotovitvijo v sodbi o možnosti pridobivanja dohodkov iz zavarovalne dejavnosti. Na tožniku je bilo breme dokazovanja trditve, da ne zmore več pridobiti dohodka iz te (ali druge) dejavnosti, ki bi mu omogočili plačilo preživnine. Zgolj s trditvijo, da je dohodek iz zavarovalne dejavnosti odvisen od povpraševanja, ne vzbuja dvoma o obstoju povpraševanja, niti o pravilnosti ugotovitve o neizkazanosti prizadevanj, da bi si našel vir zaslužka na področju zavarovalništva in da bi tega ob izkazani uspešnosti poslovanja družbe V. d.o.o. mogel najti.

17. Neutemeljen je nadalje pritožnikov očitek o dokazni teži odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Navedena odločba ne predstavlja odločitve o predhodnem vprašanju in zato sodišče nanjo ni bilo vezano. Njena dokazna moč v tem postopku je tako odvisna od teže ugotovitev, na katerih temelji. Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da te ne morejo imeti pomembnejše teže v tem postopku že iz razloga, ker se krog odločilnih dejstev, pomembnih za odločitev o brezplačni pravni pomoči, le deloma prekriva z naborom odločilnih dejstev, pomembnih za ugotovitev preživninske sposobnosti. Pomembna je tudi okoliščina, na katero opozarja že pritožba, tj. da v postopku o odobritvi brezplačne pravne pomoči toženec ni bil udeležen.

18. Zgolj s trditvijo o resnicoljubnosti izpovedbe pritožnik ne more izpodbiti ocene v izpodbijani sodbi, da se je izmikal vprašanju, kje biva, in da sta priči J. J. in njena mati zanikali, da bi kdaj živel na Ulici v L., kjer ima prijavljeno začasno prebivališče. Neizpodbijana je tudi ugotovitev, da v stanovanju v D. preživlja čas, ko sta otroka med tednom pri njem. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče utemeljeno podvomilo o resničnosti njegove izpovedbe, da za stanovanje v D. ne plačuje več najemnine.

19. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka, da tožnik ni dokazal, da ne prejema več dohodkov iz opravljanja poslovne dejavnosti in da so ti tolikšni, da zmore izpolnjevati preživninsko obveznost. Navedeno zadostuje za zavrnitev zahtevka. Zato ni pomembno, kako intenzivno si je tožnik prizadeval za izboljšanje svojega premoženjskega položaja z uporabo ali pridobivanjem dohodkov iz nepremičnine v M. Razlog za odklonitev plačila preživnine ne more biti niti morebitna nemožnost uporabe solastne nepremičnine. Ti zahtevki izvirajo iz razmerja med tožnikom in toženčevo materjo, preživninska obveznost pa zadeva razmerje med tožnikom in sinom.

20. Ker tožnik ni dokazal, da ne zmore več prispevati 55 % deleža k pokritju sinovih potreb, ni pomembno, ali je prišlo do sprememb v materinem premoženjskem položaju. Če zmoreta, sta namreč starša dolžna enakovredno prispevati k preživljanju otroka. Kolikor je tožnikov prispevek v danem primeru višji od polovice, gre na račun tega, da je pretežni del vsakodnevne skrbi za otroka pri materi. Morebitni boljši premoženjski položaj matere odprave te razlike ne bi utemeljeval. O pritožbenih očitkih zoper ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na materino preživninsko sposobnost, se zato ni treba izreči. 21. Po navedenem in po ugotovitvi, da v ostalem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

22. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan tožencu povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Po 1. točki tar. št. 21 v povezavi z 2.e točko tar. št. 18 je upravičen do stroška za vložitev odgovora na pritožbo (125 točk), povečano za 22 % davek na dodano vrednost, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 91,50 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti od stroškov pa sledi utrjenemu stališču sodne prakse, oblikovanem po sprejetju pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Ugotovitve so povzete v 25. točki obrazložitve, podrobneje pa obrazložene ne le v 17. in 18. točki, ki ju izpostavlja pritožba, ampak tudi v 19. do 24. točki obrazložitve. 2 Glej 19. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.