Jedro

Tožnik v prošnji za dodelitev BPP, kljub temu, da je bil pozvan na njeno dopolnitev, ni navedel pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, prav tako pa ni navedel niti, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila, zato je tožena stranka njegovo prošnjo utemeljeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 131/2014-5 z dne 9. 5. 2014. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnikova prošnja za BPP nepopolna, zato ga je toženka pozvala, naj jo dopolni tako, da izkaže izpolnjevanje posebnih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). To stori tako, da nedvoumno navede vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ali natančno ali konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazloži, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito ali zatrjevane kršitve postopka opiše natančno in konkretno, na enak način pa izkaže tudi morebiten obstoj sodne prakse, od katere odločitev odstopa oziroma neenotnost sodne prakse ali pojasni nastanek zelo hudih posledic izpodbijane odločbe.

Kljub temu, da je tožnik svojo vlogo dne 10. 7. 2014 dopolnil, še vedno ni navedel pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, in ga ni konkretiziral. Prav tako pa tudi ni navedel, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila in jih tudi ni natančneje opredelil. Ker pravica ali obveznost v sodbi Upravnega sodišča III U 131/2014 ni izražena v denarni vrednosti, tudi ni izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije. Glede na navedeno toženka ugotavlja, da prosilec v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato jo je po prvem odstavku 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v obširni tožbi med drugim navaja, da je bil poziv toženke nerazumljiv. Nanj bi lahko odgovoril le odvetnik, ne pa on, ki je prava neuka oseba. Poziv je treba zato razveljaviti, rok za vložitev revizije pa podaljšati. V nadaljevanju obširno opisuje potek številnih postopkov pred Okrajnim sodiščem v Idriji, okrožnim sodiščem, Višjim sodiščem v Kopru ter upravnim sodiščem, pri čemer zatrjuje tudi hujše kršitve človekovega dostojanstva in osebnostih pravic, česar pa ne konkretizira.

Tožba ni utemeljena.

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko BPP odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da ima zahteva, v zvezi s katero uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji na podatkih v upravnem spisu, pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Tožnik v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, na katerem izpodbijana odločba temelji, in sicer da v vlogi in dopolnitvi z dne 10. 7. 2013 ni navedel pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, prav tako pa tudi ni navedel, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba (III U 131/2014) zanj pomenila.

Vsaj za opredelitev hudih posledic, ki jih ima odločitev na stranko, po presoji sodišča ni potrebnega posebnega pravnega znanja, zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi na poziv toženke lahko odgovoril le odvetnik.

Poleg tega bi se lahko tožnik, če poziva toženke na odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 7. 7. 2014 ni razumel, obrnil na strokovno službo za BPP, ki v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZBPP opravlja vse strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP, brezplačno svetuje in nudi informacije zainteresiranim osebam o možnostih in pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči ter o drugih vprašanjih, povezanih z odobritvijo in izvajanjem brezplačne pravne pomoči, in pomaga prosilcu pri sestavi prošnje za brezplačno pomoč, pri ravnanju z napotnico ter daje drugim izvajalcem navodila pri izvajanju brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi ne navaja, da bi strokovno službo za BPP zaprosil, naj mu pomaga vlogo dopolniti v skladu z navedenim pozivom.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.