Jedro

V danem primeru se zastavlja vprašanje, ali je v situaciji, kot je obravnavana, zahtevek iz prvega odstavka 158. člena ZPP le zahtevek, naj sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek, ali je kot zahtevek mogoče šteti tudi obstoj zahtevka upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka, da dolžnik izpolni svojo obveznost. Upnikov predlog je v takšni situaciji res usmerjen k začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, vendar pa je prvi pogoj za takšen začetek obstoj upnikove terjatve do dolžnika. Na tej je upnik temeljil svojo procesno legitimacijo za vložitev predloga, kot tudi domnevo dolžnikove insolventnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Terjatve upniku v izvršilnem postopku ni uspelo poplačati do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Sredstva za njeno poplačilo je dolžnik zagotovil šele tekom tega predhodnega postopka. Terjatev je bila tako plačana šele dva dni pred vložitvijo ugovora, preostali, manjši del pa mesec dni po tem. Upnik je nato predlog za začetek stečajnega postopka umaknil, dolžnik pa se je z umikom strinjal. V takšni situaciji je tudi po oceni pritožbenega sodišča smiselno uporabljiva določba 158. člena ZPP in takšna njena razlaga, da je dolžnik s plačilom terjatve upniku izpolnil zahtevek. Ker pa je dolžnik plačal pretežni del terjatve šele dva dni pred vložitvijo ugovora, ugovorne stroške nosi sam.

Izrek

I.Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odslej glasi:

„Upnik A. d. d. - v stečaju je dolžan povrniti dolžniku B. d. o. o., stroške postopka v višini 858,64 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.“

II.Upnik in dolžnik nosita vsak sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za vračilo stroškov postopka z dne 23. 7. 2024 (red. št. 24) zavrnilo.

2.Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za vračilo stroškov postopka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Predlagatelj postopka, upnik A. d. d. - v stečaju je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka, ki jih je priglasil dolžnik, oprlo na določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po kateri mora stranka, ki umakne tožbo (v danem primeru predlog za začetek stečajnega postopka) povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek. Ugotovilo je:

-da je upnik 9. 2. 2024 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom,

-da je dolžnik 22. 3. 2024 podal ugovor in navedel, da je bila terjatev plačana 20. 3. 2024,

-da je bil preostanek terjatve plačan 23. 4. 2024 ter

-da je upnik 12. 7. 2024 podal umik predloga.

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo s sledečimi razlogi:

-da priglašeni stroški s strani dolžnika za čas do umika predloga ne morejo biti upoštevani, saj v času vložitve predloga terjatev do upnika ni bila poplačana, pri čemer vzrok za to ni odločilen,

-da upnik zahteva plačilo stroškov v zvezi s sestavo vlog z dne 17. 5. 2024, 13. 6. 2024 in 10. 10. 2024, v katerih podaja navedbe glede plačila terjatve, zato po oceni sodišča prve stopnje niso relevantne,

-da je upnik utemeljeval predlog na neplačani terjatvi v zvezi z izvršilnim postopkom I 1783/2023 v višini 59.744,10 EUR, ki je bila nato delno plačana, 20. 3. 2024, del pa še 23. 4. 2024,

-da je upnik ob tem plačilu vztrajal, da ima še terjatev do dolžnika glede izvršilnih stroškov v višini 301 EUR, o čemer je bilo dokončno odločeno s sklepom višjega sodišča z dne 4. 7. 2024,

-da je bil pred dokončno odločitvijo izvršilnega sodišča izkazan obstoj verjetnosti terjatve, saj je imel upnik še možnost obravnavani sklep izvršilnega sodišča izpodbijati s pritožbo, kar je tudi storil,

-da je upnik po izdaji sklepa višjega sodišča z dne 4. 7. 2024 nato pravočasno, 4. 7. 2024, podal umik predloga, zato je sodišče prve stopnje dolžnikov zahtevek za plačilo stroškov v celoti zavrnilo.

7.Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je sklep o stroških postopka zgradilo na nepravilni ugotovitvi, da naj bi bil upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ob njegovi vložitvi 9. 2. 2024 utemeljen ter da naj bi dolžnik tekom postopka izpolnil upnikov zahtevek. Trdi, da je njegov zahtevek glasil na začetek dolžnikovega stečaja, tovrstna situacija pa ni nikoli nastopila, zato o dolžnikovi prostovoljni izpolnitvi takšnega zahtevka ni mogoče razpravljati. O tem bi bilo mogoče razpravljati le, če bi za to obstajali vsi z zakonom predpisani pogoji, to je: 1. obstoj upnikove terjatve zoper dolžnika ter 2. ena izmed predpostavk insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP. Četudi je dolžnik tekom predhodnega postopka terjatev upnika v celoti plačal, se sodišče v dosedanjem postopku ni v ničemer ukvarjalo z drugimi izmed zgoraj naštetih pogojev, predpostavkami dolžnikove insolventnosti. Navaja, da je v ugovoru tudi izrecno pojasnil, da je trajneje likviden in dolgoročno plačilno sposoben ter s tem v zvezi podal dokazne predloge. Zato o dolžnikovi insolventnosti v trenutku vložitve upnikovega predloga niti v katerikoli drugi časovni točki ni mogoče razpravljati. Čeprav je dolžnik upnikovo terjatev res poplačal, takšno ravnanje še ne pomeni tudi priznanja njegove insolventnosti ali izpolnitve upnikovega zahtevka.

8.Pritožnik nadalje trdi, da upnikova terjatev, na kateri je temeljil predlog v tem postopku, ne obstoji že od 20. 3. 2024 dalje, zato za upnikovo vztrajanje pri predlogu za začetek stečajnega postopka kar do 12. 7. 2024 ni bil podan noben utemeljen niti razumen razlog. Upnikova terjatev je bila namreč poplačana znatno že pred tem, in sicer dne 20. 3. 2024 v višini 89.895,94 EUR ter dne 23. 4. 2024 v višini 6,88 EUR, torej v pretežnem delu (v 99,99 %) že pred vložitvijo ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka z dne 22. 3. 2024. Upnik pa je nato vztrajal pri predlogu za začetek stečajnega postopka, ker naj bi bila nepoplačana še terjatev za izvršilne stroške, čemur je dolžnik nasprotoval že v svoji vlogi z dne 17. 5. 2024, kot tudi v nadaljnjih pisanjih, kjer je pojasnil, da je Okrajno sodišče v Ljubljani že 7. 5. 2024 izdalo sklep, s katerim je predlog upnika za povračilo spornih stroškov zavrglo kot prepozen. Upnikova terjatev iz naslova zatrjevanih izvršilnih stroškov torej ni bila verjetno izkazana najkasneje od izdaje sklepa I 1783/2023 dne 7. 5. 2024, in ne šele z izdajo sklepa višjega sodišča z dne 4. 7. 2024, s katerim je bilo o tem vprašanju odločeno pravnomočno. Zato upnikovega umika predloga za začetek stečaja z dne 12. 7. 2024 ni mogoče šteti kot pravočasnega.

9.V danem primeru se zastavlja vprašanje, ali je v situaciji, kot je obravnavana, zahtevek iz prvega odstavka 158. člena ZPP le zahtevek, naj sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek, ali je kot zahtevek mogoče šteti tudi obstoj zahtevka upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka, da dolžnik izpolni svojo obveznost. Upnikov predlog je v takšni situaciji res usmerjen k začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, vendar pa je prvi pogoj za takšen začetek obstoj upnikove terjatve do dolžnika. Na tej je upnik temeljil svojo procesno legitimacijo za vložitev predloga, kot tudi domnevo dolžnikove insolventnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Terjatve upniku v izvršilnem postopku ni uspelo poplačati do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Sredstva za njeno poplačilo je dolžnik zagotovil šele tekom tega predhodnega postopka. Terjatev je bila tako plačana šele dva dni pred vložitvijo ugovora, preostali, manjši del pa mesec dni po tem. Upnik je nato predlog za začetek stečajnega postopka umaknil, dolžnik pa se je z umikom strinjal. V takšni situaciji je tudi po oceni pritožbenega sodišča smiselno uporabljiva določba 158. člena ZPP in takšna njena razlaga, da je dolžnik s plačilom terjatve upniku izpolnil zahtevek.

Ker pa je dolžnik plačal pretežni del terjatve šele dva dni pred vložitvijo ugovora, ugovorne stroške nosi sam.

10.Ni pa mogoče slediti sodišču prve stopnje, da je bil pred dokončno odločitvijo izvršilnega sodišča, izkazan obstoj verjetnosti terjatve za izvršilne stroške v višini 301 EUR. Terjatev upnika do dolžnika iz naslova stroškov izvršilnega postopka v višini 301 EUR namreč ni bila verjetno izkazana, kar izhaja iz vlog dolžnika, potrjeno pa je bilo tudi s sklepom izvršilnega sodišča z dne 7. 5. 2024 in sklepom višjega sodišča z dne 4. 7. 2024. Pri tem ni odločilno, kdaj sta bila navedena sklepa izdana, saj mora upnik izkazati verjeten obstoj terjatve v tem predhodnem stečajnem postopku, sodišče pa se mora do tega opredeliti. Upnik je tako po nepotrebnem dolžniku povzročil stroške vlog, ki jih je ta vložil 17. 5. 2024, 14. 6. 2024 in 12. 8. 2024. Zato mu jih mora povrniti. Dolžniku gre tako za vlogi z dne 17. 5. 2024 in 14. 6. 2024 po 550 odvetniških točk, ob upoštevanju zneska dolžnikove prezadolženosti 89.902,82 EUR (2. točka Tarifne številke 37 Odvetniške tarife), ki mu upnik ni ugovarjal. Za vlogo z dne 12. 8. 2024 gre dolžniku le 50 odvetniških točk (smiselna uporaba 4. točke Tarifne številke 20), saj v njej dolžnik ni podal nobenih novih relevantnih trditev, tako da jo je šteti le kot izjavo o umiku predloga, v kateri je dolžnik priglasil tudi stroške. Tudi vloga dolžnika z dne 10. 10. 2024 ni bila potrebna, saj v njej ni navedel nič novega, kar bi bilo relevantno za odločitev. Stroški, ki se priznajo dolžniku, tako znašajo 858,64 EUR in predstavljajo nagrado za sestavo vlog z dne 17. 5. 2024 in 13. 6. 2024 po 550 odvetniških točk, vloge z dne 12. 8. 2024 50 odvetniških točk, kar znese 690 EUR, materialne stroške v višini 13,80 EUR in DDV v višini 154,84 EUR. Ne gre pa dolžniku priglašenih 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki, saj ne gre za poročilo v smislu 2. točke Tarifne številke 43 Odvetniške tarife. Dolžniku tudi ne gre priglašenih 50 odvetniških točk za posvet s stranko po 1. točki Tarifne številke 43, saj je nagrada za navedeno storitev zajeta že v nagradi za sestavo ugovora (stroške sestave ugovora dolžnik sicer nosi sam), in torej ne gre za samostojno storitev. To velja tudi za priglašenih 50 odvetniških točk za pregled spisa po 2. točki Tarifne številke 43.

11.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo dolžnika delno zavrnilo, delno pa ji je ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upnik dolžan povrniti dolžniku 858,64 EUR stroškov postopka.

12.Ker je pritožnik s pritožbo le delno uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik in dolžnik nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.