Jedro

Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se I. točka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41863/2012 z dne 28. 3. 2012 se razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 29.721,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 26.287,63 EUR od 12. 2. 2011 dalje do plačila, in od zneska 3.433,78 EUR od 27. 3. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 46,00 EUR v roku 15 dni pod izvršbo.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi VL 41863/2012 z dne 28. 3. 2012 ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 29.721,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 26.287,63 EUR od 12. 2. 2011 do plačila in od zneska 3.433,78 EUR od 27. 3. 2012 do plačila in v celoti v 3. točki izreka (točka I). V ostalem delu je postopek ustavilo zaradi umika tožbe oziroma izvršilnega predloga (točka II).

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom sklenilo, da se predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne (točka I). Tožencu pa je omogočilo, da plača sodno takso za postopek s pritožbo v dvanajstih mesečnih obrokih v višini 61,75 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje, naslednjih enajst obrokov pa 15. dne v naslednjih enajstih mesecih (točka II). Prvo sodišče je še sklenilo, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo (točka III).

3. Toženec v pritožbi zoper sodbo navaja, da kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (1), zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izvršbi. Prvo sodišče je zavrnilo ugovor toženca, da sta pogodbi zapadli 11. 2. 2011, pri čemer je tožeča stranka ta datum navedla kot datum zapadlosti. Prvo sodišče v sodbi navaja, kdaj je zapadel posamezni obrok v plačilo, kar bi prvo sodišče moralo upoštevati pri odločanju o ugovoru zastaranja. Če je tožeča stranka po zadnjem obroku, ki je zapadel v plačilo napravila obračun, to še ne pomeni, da ni prišlo do zastaranja posameznih obrokov v triletnem zastaralnem roku. Tožeča stranka je sledila ugovoru tožene stranke in umaknila tožbo v delu, ki se nanaša na tek obresti od 12. 2. 2011 do vložitve predloga, česar pa prvo sodišče ni upoštevalo, saj je tožeči stranki priznalo znesek 26.287,63 EUR in ni jasno, zakaj mora toženec plačati obresti od 11. 2. 2011 do 27. 3. 2012. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je tožnica zahtevala plačilo zneskov 2.380,74 EUR in 27.340,67 EUR, prvo sodišče pa je določilo obresti od zneska 26.287,63 EUR in od zneska 3.433,78 EUR, s čimer je prekoračilo tožbeni zahtevek.

4. Toženec v pritožbi zoper sklep navaja, da Zakon o sodnih taksah dopušča, da sodišče deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, ki sicer nima denarne socialne pomoči. Iz predloženih dokazov izhaja, da ima toženec nizko plačo, od katere mu vsak mesec trgajo 150,00 EUR za obveznosti do DURS. Prvo sodišče ni upoštevalo navedene okoliščine pri svoji odločitvi, zato toženec ne bo mogel poravnati taksne obveznosti, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

5. Pritožba zoper sodbo je deloma utemeljena, pritožba zoper sklep ni utemeljena.

6. Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki. 62. člen ZIZ določa, da po ugovoru sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in izvršilna dejanja ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker tožeča stranka ni predložila verodostojne listine, bi moralo prvo sodišče na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o pravdnem postopku (2) sklep o izvršbi razveljaviti še v preostalem delu, preden je pričelo z obravnavanjem glavne stvari oziroma v izpodbijani sodbi. Navedene kršitve postopka pa niso vplivale na pravilno odločitev prvega sodišča, ki je tožencu naložilo, da plača tožeči stranki zapadle in neplačane obroke iz kreditne pogodbe skupaj z obrestmi.

7. Toženec je v postopku postavil pavšalen ugovor zastaranja, ki ga ni ustrezno substanciral, tudi ne potem, ko je tožeča stranka navedla odločilna dejstva in podrobno pojasnila, na kakšen način je obračunala višino terjatve, ki jo v postopku uveljavlja ter predložila relevantne dokazne listine. V postopku je bilo ugotovljeno, da je toženec obveznosti iz kreditnih pogodb deloma poravnaval, zato bi moral toženec opredeljeno navesti, kateri posamezni obroki in v katerih posameznih obdobjih so zastarali. Ker takšnih navedb toženec ni dal, je prvo sodišče upoštevalo zapadlost terjatve glede na rok plačila zadnjega obroka iz kreditnih pogodb in pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke ni zastarala.

8. Prvo sodišče bi moralo v sodbi podrobneje obrazložiti, na kakšen način je obračunalo posamezne glavnice in na ta način omogočiti večjo preglednost razlogov, na podlagi katerih je sprejelo odločitev o priznanju terjatve tožeči stranki. Kljub takšni pomanjkljivosti je sodbo mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da znesek 29.721,41 EUR predstavlja seštevek zapadlih terjatev po kreditnih pogodbah na dan 11. 2. 2011 (27.340,67 EUR + 2.380,74 EUR). Znesek 26.287,63 EUR predstavlja seštevek glavnic brez obresti po kreditnih pogodbah (24.000,00 EUR + 2.287,63 EUR), znesek 3.433,78 EUR pa predstavlja seštevek obresti, ki so bile izračunane od glavnic po kreditnih pogodbah (2.070,74 EUR + 1.269,93 EUR + 93,11 EUR). Prvo sodišče je upoštevalo, da je tožeča stranka deloma umaknila tožbo in zahtevala obresti od kapitaliziranih obresti od vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in priznalo od kapitaliziranih obresti zakonske zamudne obresti šele od vložitve predloga, od zapadlih glavnic po kreditnih pogodbah pa tečejo obresti od 12. 2. 2011 dalje do plačila. Glede na navedeno prvo sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, pri odločitvi pa je upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo.

9. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da so dohodki toženca mesečno obremenjeni s plačilom obveznosti do DURS v višini 150,00 EUR, vendar je hkrati tudi ugotovilo, da je tožnik v zadnjih treh mesecih prejel plačilo v povprečni višini 623,28 EUR, v zadnjem mesecu v septembru 2013 pa 755,91 EUR. Toženec nima dodatnega premoženja, nima pa tudi družinskih članov, do katerih bi imel preživninsko obveznost. Toženec v pritožbi dokazuje, da je deloma plačal kreditne obveznosti, zato je prvo sodišče utemeljeno tožencu omogočilo plačilo sodne takse za pritožbo v mesečnih obrokih, ki so po mnenju pritožbenega sodišča primerni in ne bodo ogrožali preživljanja toženca.

10. Pritožba zoper sodbo je deloma utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba zoper sklep ni bila utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške pravdnega postopka kot jih je priglasila tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker so bili s tem kriti tudi stroški pravdnega postopka, navedenim stroškom po višini pa toženec ni ugovarjal. 12. Toženec je s pritožbo zoper sodbo uspel le z neznatnim delom, s pritožbo zoper sklep pa ni uspel, zato mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju ZIZ.

(2) V nadaljevanju ZPP.