Jedro

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predmetni postopek tekel izključno kot posledica ravnanja prvega in druge nasprotne udeleženke, ki sta v zapuščinskem postopku nasprotovala, da je predlagateljica hči pokojnega in s tem njegova dedinja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Prvi in tretja nasprotna udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je A. A. biološki oče ml. predlagateljice. V II. točki izreka je odločilo, da prvi in druga nasprotna udeleženca krijeta stroške postopka vsak do 1/2, o njihovi višini pa bo odločeno po pravnomočnosti tega sklepa.

2.Zoper odločitev o stroških (II. točka izreka) se pritožuje prvi nasprotni udeleženec. Meni, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni uporabilo določb glede porazdelitve bremena o stroških, ki bi jih glede na vse okoliščine konkretnega primera moralo uporabiti, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tekel postopek izključno kot posledica ravnanj prvega in druge nasprotne udeleženke, ki naj bi zlorabila izkazano zaupanje tretje nasprotne udeleženke. Prvi nasprotni udeleženec je tekom postopka jasno povedal, da je bil ob nenadni in bistveno prezgodnji smrti brata močno prizadet in ker tretja nasprotna udeleženka do takrat še ni uredila očetovstva za predlagateljico, ni bi stoodstotno prepričan, da je bil pokojni dejansko biološki oče predlagateljice. Predlagateljica je po smrti podala predlog v smeri zavarovanja dokazov za potrebe izvedbe DNK analize, s čemer bi ji nastali stroški, zato je predlog umaknila. Ni res, da je bilo ravnanje nasprotnih udeležencev motivirano s premoženjskim interesom, saj prvi nasprotni udeleženec zahteva zgolj nujni delež in izločitev osebnega vozila iz zapuščine po pokojnem bratu. Predmetni postopek je bil izveden v interesu predlagateljice, katero je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici v zapuščinskem postopku s sklepom D 98/2024 z dne 17. 6. 2024 napotilo na pravdo. Stroške založitve izvedenca pa je morala v skladu s 41. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) založiti predlagateljica, ker je predlagala izvedbo takšnega dokaza. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica odgovarja na navedbe iz pritožbe, se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pregled zadeve pokaže, da je bila predlagateljica v zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. napotena na vložitev ustreznega zahtevka, s katero se bo ugotovilo, ali je pokojni oče predlagateljice, saj vse do smrti A. A. to ni bilo urejeno. Da je bila predlagateljica hči pokojnega, je bilo znano tako njegovi družini kot širši javnosti, saj tega pokojni nikoli ni zanikal in je slednje tudi želel urediti. Po smrti očeta je podala predlog v smeri zavarovanja dokazov za potrebe izvedbe DNK analize, katero pa je umaknila, ker sta prvi in druga nasprotna udeleženca - pokojnikova brat in sestra nesporno potrdila, da je njegova hči in so lahko hitreje uredili pogreb. V zapuščinskem postopku predlagateljice nista navedla med dediči niti ji te pravice nista priznala.

6.Tekom predmetnega postopka je sodišče izvedlo DNK analizo, ki jo je opravil Inštitut za sodno medicino Univerze v Ljubljani in iz slednje izhaja, da je predlagateljica nečakinja prvega in druge nasprotne udeleženke, torej domnevnega strica in tete, s stopnjo 99,987 %.

7.Pravilno je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških izhajalo iz 55. člena ZNP-1, ki določa, da se o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij odloča po prostem preudarku in iz petega odstavka 40. člena ZNP-1, ki določa, da mora udeleženec, ne glede na izid postopka, povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.

8.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predmetni postopek tekel izključno kot posledica ravnanja prvega in druge nasprotne udeleženke, ki sta v zapuščinskem postopku nasprotovala, da je predlagateljica hči pokojnega in s tem njegova dedinja. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tretja nasprotna udeleženka podala predlog za ugotavljanje očetovstva predlagateljice, katerega je umaknila na podlagi zagotovila prvega in drugega nasprotnega udeleženca, da zanjo ni sporno, da je predlagateljica pokojnikova hči, zatem pa sta v zapuščinskem postopku predlagateljici dedno pravico odrekla, zato je bil potreben predmetni postopek, s tem pa sta prvi in druga nasprotna udeleženka dolžna kriti nastale stroške postopka.

9.Sodišče druge stopnje nadalje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ravnanje prvega in druge nasprotne udeleženke bilo motivirano s premoženjskimi interesi, saj v kolikor predlagateljica ni dedinja po pokojnem, sta izključna dediča premoženja pokojnega, ki predstavlja stanovanjsko hišo, njegova brat in sestra, torej prvi in druga nasprotna udeleženka, ki v primeru, da se ugotovi, da je predlagateljica hči pokojnega, iz kroga zakonitih dedičev izpadeta.

10.Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s 40. členom ZNP-1 in 55. členom ZNP-1 o stroških postopka odločilo po prostem preudarku, s čemer je izhajalo iz dejstva, da so stroški nastali izključno zaradi ravnanja prvega in druge nasprotne udeleženke, ki v zapuščinskem postopku predlagateljici dedne pravice nista priznala (sta jo zatajila), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 pritožnik in tretja nasprotna udeleženka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/5, 55

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.