Jedro

Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila.

Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni - v 1. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 94.581,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2011 do plačila, v roku 15 dni, in

- v 2. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v višini 1.109,40 EUR, v roku 15 dni. V primeru zamude mora plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.360,80 EUR v roku 15 dni. V primeru zamude mora plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 94.581,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2011 do plačila (1. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo 49,60 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi zoper sodbo uveljavljala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Senat višjega sodišča je pritožbo obravnaval na seji 6. 5. 2015 in odločil, da se v zadevi opravi obravnava pred sodiščem na drugi stopnji, ker je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki sta jih pravdni stranki pred sodiščem prve stopnje zatrjevali, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP).

5. V skladu s pooblastilom senata je vodila obravnavo in v zadevi odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (peti odstavek 347. člena ZPP).

6. Pritožba je utemeljena.

7. Tožena stranka je bila na javnem razpisu z odločbo tožeče stranke izbrana za sofinanciranje projekta K.. Tožena stranka je celotno vrednost projekta ocenila na 363.025,00 EUR, tožeča stranka pa ga je sofinancirala v znesku 94.581,44 EUR. Na tej podlagi sta pravdni stranki dne 26. 9. 2011 sklenili Pogodbo št. 000 o financiranju in izvedbi projekta v letu 2011 (A4, v nadaljevanju Pogodba). Tožeča stranka je toženi stranki 6. 12. 2011 plačala 94.581,44 EUR, trdila pa je, da tožena stranka niti v dodatnem roku ni izpolnila svoje obveznosti iz 5. odstavka 5. člena Pogodbe (najkasneje do 1. 2. 2012 oddati zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem projektu v letu 2011). Trdila je še, da je zaradi te kršitve od Pogodbe odstopila in s tožbo zahtevala vrnitev celotnega zneska, ki ga je plačala toženi stranki za sofinanciranje navedenega projekta (na podlagi 3. odstavka 10. člena Pogodbe).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka projekt izvedla v skupni višini 231.253,87 EUR (od 363.025,00 EUR), za kolikor ji je (skupaj z dodeljenimi sredstvi) uspelo plačati stroške projekta, preostanek pa je ostal neplačan. Pritrdilo je tožeči stranki, da bi morala tožena stranka do 1. 2. 2012 predložiti zaključno finančno poročilo za vse stroške izvedenega programa, torej tako za tiste, ki jih je plačala iz pridobljenih sredstev sofinanciranja kot tudi za tiste, ki bi jih morala plačati iz lastnih sredstev. Vendar je navedeno kršitev ocenilo kot neznaten del neizpolnitve Pogodbe, zato ker je o porabi prejetih proračunskih sredstev tožena stranka predložila poročilo, iz katerega izhaja, da so bila ta sredstva porabljena namensko za projekt K., kar je sodišče prve stopnje upoštevalo kot odločilno dejstvo. Zaključek, da je tožeča stranka neutemeljeno odstopila od Pogodbe je oprlo na določbo 110. člena OZ.(1) Ker tožeča stranka po stališču sodišča prve stopnje ni imela pravice odstopiti od pogodbe, tudi tožena stranka ni dolžna vrniti prejetih nepovratnih sredstev. Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka, ki so ji bila sredstva dodeljena za sofinanciranje njenega projekta, ni nasprotovala trditvam tožeče stranke o njeni sodelovalni dolžnosti (da na zahtevo financerja temu posreduje podatke o izvajanju projekta). Zato pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje zmotno ni kot relevantnega upoštevalo določila 3. odstavka 10. člena Pogodbe, po katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da financer lahko odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev že plačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev tudi v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ali opustitve sodelovalne dolžnosti s financerjem (druga alineja 3. odstavka 10. člena Pogodbe).

10. Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe, pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega (pomembnega) dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno presodilo, da tožeča stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe zaradi kršitve sodelovalne dolžnosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje zmotno ni sledilo njenim trditvam, da je izpolnitev pogodbene obveznosti z oddajo zaključnega vsebinskega in finančnega poročila predpogoj za ugotavljanje utemeljenosti in pravilnosti dodelitve državne pomoči (in ne le njene porabe)(2). Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2014 trdila, da je ocenila stroške projekta na 363.436,09 EUR in zaprosila za sofinanciranje v višini 50% oziroma 181.512,50 EUR, odobrenih pa je bilo zgolj 94.581,44 EUR ter da je stroške projekta, ki jih je ob oddaji vloge ocenila na 363.436,09 EUR, poravnala v višini 231.533,87 EUR. V isti vlogi pa je tudi priznala, da kljub podaljšanju roka za oddajo popolnega zaključnega finančnega poročila tega ni storila zaradi objektivnih razlogov vse tja do 27. 12. 2012, da je tožba pravno formalno upravičena, ne pa tudi etična, ker bi vračilo sredstev pomenilo propad tožene stranke. Predlagala je, da naj se upoštevaje dejstvo, da je dokazala od celotnih stroškov projekta, ki je bil sofinanciran, vrednost v višini 63,70%, obračuna tudi zahtevek za vračilo sredstev v višini razlike (36,30%), in še izplača v skladu s potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, na kar pa tožeča stranka ni pristala. Za rešitev spora na predlagani način pa tudi sodišče druge stopnje ni našlo ustrezne materialno pravne podlage.

11. Ob upoštevanju trditev obeh pravdnih strank in ob uporabi avtonomnega (pogodbenega) materialnega prava se izkaže, da je tožeča stranka v skladu z določbo 3. odstavka 10. člena Pogodbe od nje pravilno odstopila, ker je tožena stranka opustila pogodbeno dogovorjeno sodelovalno dolžnost. Zato je po stališču sodišča druge stopnje upravičena do vrnitve sredstev, ki jih je plačala toženi stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je prejela izplačilo (5. odstavek 111. člena OZ, enako 3. odstavek 7. člena Pogodbe(3)). Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in 1. točko izreka izpodbijane sodbe spremeniti (4. in 5. alineja 358. člena ZPP). Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva (4. odstavek 221.b člena ZFPPIPP). V času izdaje te sodbe pa tudi še ni bil začet stečajni postopek nad toženo stranko,(4) zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da je toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki celotno vtoževano terjatev.

12. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, ji je tožena stranka dolžna plačati pritožbene stroške, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 1.360,80 EUR (2. odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 155. členom ZPP); sprememba sodbe pa je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških prvostopenjskega postopka. Tožeči stranki je sodišče druge stopnje odmerilo stroške, ki jih je pravilno priglasila v tožbi v višini 1.109,40 EUR.

(1) Od pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

(2) Višina dodeljene državne pomoči je bila odvisna od višine prijavljenega projekta.

(3) „Sopogodbenika sta soglasna, da lahko financer v primeru kršitve sodelovalne dolžnosti izvajalca (kot v primeru molka, ko se od njega zahteva pojasnilo ali dokumentacija) ustavi izplačilo po tej pogodbi ali jo celo razveže in zahteva vrnitev že plačanih sredstev skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev dalje.“

(4) Tožena stranka se je na obravnavi sklicevala na vložen predlog za začetek stečajnega postopka.