Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.

Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis dovoli.

II. Predlagatelj in drug udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Dn 17683/2020 z dne 17.2.2020 pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolilo vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti na podlagi notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve. Ugovor drugega udeleženca zoper to odločitev je s sklepom Sdn 303/2020 z dne 19.5.2020 zavrnilo. Na pritožbo drugega udeleženca je pritožbeno sodišče odločitev o ugovoru razveljavilo in vrnilo zadevo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ponovno odločilo in vpisa ni dovolilo.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti. Zemljiškoknjižni postopek je namenjen presoji formalnih pogojev za vknjižbo, medtem ko je materialnopravni presoji vknjižbe namenjen pravdni postopek z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). ZZK-1 v petem odstavku 149. člena izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. To izhaja tudi iz sodne prakse, ki jo povzema (sklepi Višjega sodišča v Kopru: CDn 166/2017 z dne 13.9.2017, CDn 13/2016 z dne 2.2.2016, CDn 215/2008 z dne 25.9.2018; sklep VSL II Cp 595/2010 z dne 7.4.2010, sklep VSC 1028/2010 z dne 14.4.2011 in sodba VSRS II Ips 115/2018 z dne 8.8.2019. V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče v nasprotju z načelom formalnosti in 149. členom ZZK-1 s sklicevanjem na načelo vestnosti in poštenja presojalo materialnopravno veljavnost zavezovalnega posla (causa sklenitve pogodbe naj bi bila v nasprotju z moralnimi načeli) in s tem prekoračilo pooblastila. Tudi ni res, da bo v primeru, da bo prišlo do vknjižbe hipoteke, druge udeleženec prisiljen kupiti nepremičnino, ki je obremenjena s hipoteko. Golo dejstvo vpisa hipoteke v zemljiško knjigo še ne pomeni, da tega vpisa po pravnomočnem vpisu v zemljiško knjigo ne bi bilo mogoče izbrisati. Ob takem stališču bi bila izbrisna tožba odveč oziroma bi bila uporabljiva zgolj za primere, ko bi se ničnost ugotovila po vknjižbi, kar pa zakon ne določa. Za presojo morebitne ničnosti pravnega posla, ker naj bi ta nasprotoval načelu vestnosti in poštenja, je pristojno sodišče v postopku izbrisne tožbe, kjer se vprašanje materialnopravne veljavnosti zavezovalnega posla rešuje kot predhodno vprašanje. Pomemben razlog za to je, da se mora o materialnopravni veljavnosti pravnega posla odločati v kontradiktornem postopku. Takšne kontradiktornosti v zemljiškoknjižnem postopku ni, kar izhaja že iz dejstva, da je sodišče odločalo le na podlagi listin, ki jih je sodišču predložil drug udeleženec z vlogo z dne 7.1.2021. Ne vloge ne listin predlagatelj ni prejel v izjavo.

V nadaljevanju se predlagatelj ne glede na to, da glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ne gre za pravno relevantne navedbe, opredeljuje do dejanskih okoliščin sklenitve pravnega posla in domnevne ničnosti, ki jih pritožbeno sodišče zaradi narave odločitve ne bo podrobneje povzemalo.

Nazadnje graja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Sodišče se je oprlo na navedbe in predložene dokaze drugega udeleženca v vlogi z dne 7.1.2021, ki predlagatelju ni bila vročena in mu tako ni bila dana možnost, da so do nje opredeli.

3. Drug udeleženec je odgovoril na pritožbo. Soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča in se opredeljuje do navedb predlagatelja o dejanskih okoliščinah sklenitve pravnega posla in zavrača očitke o njegovi ničnosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj je v tej zadevi predlagal vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti na podlagi notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, torej na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki je bila predlagana. Prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom vpisa ni dovolilo. Iz razlogov odločitve izhaja, da iz listin, ki jih je predložil drug udeleženec (A. A.), izhaja, da kavza sklenitve pravnega posla, na katerega se nanaša listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu, nasprotuje veljavnim predpisom in moralnim načelom – predvsem vestnosti in poštenju. Pogodbenika sta hotela zaobiti prisilne predpise, ki se nanašajo na prodajo kmetijskih zemljišč. Po tem, ko je drug udeleženec ponudbo za prodajo zemljišča parc. št. 1273/1 sprejel, je nasprotni udeleženec navedeno nepremičnino s sklenitvijo notarskega zapisa posojilne pogodbe obremenil za 500.000,00 EUR.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zemljiškoknjižno sodišče s tako presojo preseglo domet preizkusa, ki je v njegovi domeni. Eno izmed temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti, ki je uzakonjeno v 124. členu ZZK-1. V skladu s tem načelom zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. V konkretnem primeru je sodišče, s tem ko se je spustilo v obravnavanje kavze zavezovalnega pravnega posla, in presodilo, da je ta v nasprotju z veljavnimi predpisi in moralnimi načeli, nedopustno odstopilo od načela formalnosti. Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zato so okoliščine, ki jih predlagatelj in drug udeleženec navajata glede sklenitve pravnega posla in z njimi utemeljujeta svoje stališče glede (ne)veljavnosti pravnega posla, za zemljiškoknjižni postopek nerelevantne in bodo predmet presoje v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zagotovljena kontradiktornost. Tudi kolikor se sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba v zvezi z nedopustnostjo presoje materialnopravne neveljavnosti pravnega posla, ne nanaša na kmetijska zemljišča, ni nobenega razumnega razloga, da bi zemljiškoknjižno sodišče v primeru kmetijskih zemljišč, odstopilo od načela formalnosti.

7. Glede na navedeno in ker so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za vpis po prvem odstavku 148. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

8. Predlagatelj in drug udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).