Jedro

Upoštevaje določbe PUP se gospodarski del objekta kasneje ne sme spremeniti v nastanitveno kapaciteto. Predvidenih 10 apartmajev (stanovanj) je treba šteti kot nastanitveno kapaciteto ne glede na to, da je predvidena v sklopu nastajajoče turistične kmetije. Namen PUP je ta, da se ščiti javni interes in dolgoročni razvoj posameznega območja, čemur se morajo podrejati interesi posameznikov v zvezi z uporabo njihovih nepremičnin, zato je morebitno omejevanje lastninske pravice zakonito.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti in nadzidavo gostinskega objekta-turistična kmetija na zemljišču parc. št. 4022/2 in 4022/3, obe k.o. .... V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da se obravnavani objekt nahaja v ureditvenem območju Z 9/3, ki je opredeljeno kot kmetijsko, gozd in razpršeni stanovanjski objekti-severno pobočje ... in ..., ki se urbanistično ureja s Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran (Uradne objave št. 34/90, 4/91, 54/02, 3/04 in 28/8, v nadaljnjem besedilu PUP). Izdajo zahtevanega gradbenega dovoljenja ne dopuščajo določbe 22. člena PUP, ki določajo, da se površine objektov, ki so namenjene za gospodarske ali poslovne namene, kasneje ne smejo spreminjati v nastanitve vse kapacitete, razen tega tudi 15. člen PUP na območjih razpršene gradnje ne dopušča sprememb namembnosti samostojnih gospodarskih objektov. Gradnja pa ni dopustna tudi upoštevaje spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave št. 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04, v nadaljnjem besedilu prostorski plan), saj gradnja počitniških stanovanj, kakor je razvidno iz načrta arhitekture ni možna, saj 22. člen PUP dopušča gradnjo počitniških objektov samo v okviru zarisanega območja naselij in zaselkov, v katerega pa, na območjih predvidene gradnje, ni vključeno. Tožeča stranka v zadevi ni izkazala pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. alinee 1. odstavka 66. člena ZGO-1, zato je upravni organ prve stopnje zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja kot neutemeljen zavrnil. Upravni organ druge stopnje je s svojo odločbo št. 35108-182/2010-4-MZ z dne 2. 8. 2010 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi je odgovoril na pritožbene ugovore tožeče stranke in ugotovil, da je izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje pravilna in zakonita. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da je po določbi 2. odstavka 15. člena PUP v območju razpršene gradnje možna sprememba namembnosti gospodarskih objektov v sklopu in na funkcionalnem zemljišču domačije za stanovanjske in turistične namene, je tožeči stranki odgovoril, da morajo biti obenem za tako predlagano spremembo namembnosti izpolnjeni tudi ostali pogoji in merila za urbanistično urejanje po veljavnem PUP, med ostalim pogoj iz 22. člena PUP, ki prepoveduje, da se površina objektov, ki so namenjene za gospodarske namene spreminjajo v nastanitvene kapacitete. Upoštevaje navedeno predloženi projekt ni izdelan v skladu z veljavnim PUP.

Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga absolutno bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj naj bi bila izpodbijana odločba nerazumljiva in ne vsebuje jasnih razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke in iz razloga napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je moč iz izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organa druge stopnje razbrati, da vlogi tožeče stranke ni mogoče ugoditi ob kumulativnem upoštevanju pogojev določenih v 22. člena PUP. Tako tolmačenje določb PUP pa je nepravilno, saj tožena stranka pri razlagi citiranih določb PUP ni upoštevala ustreznih metod razlage, oziroma podaja napačno razlago glede časovne veljavnosti posameznih določb PUP. Ob pravilni uporabi metod razlage relevantnih določb PUP bi bilo mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru mogoča sprememba namembnosti za objekt, ki je predmet odločanja v konkretni zadevi. Določba 2. odstavka 15. člena PUP namreč v območju razpršene gradnje dopušča spremembo namembnosti gospodarskih objektov v sklopu in na funkcionalnem zemljišču domačije za stanovanjske in turistične namene. Razlagalne metode tožene stranke so napačne, saj ob uporabi pravilnih metod ni mogoč zaključek, po katerem bi bil namen normodajalca pri spremembi 22. člena PUP v tem, da v celoti onemogoči nastanek turističnih kmetij s spremembo namembnosti gospodarskih poslopij. Večina turističnih kmetij namreč nastane prav na tak način in kolikor bi bil namen normodajalca to preprečiti, bi ob noveliranju na ustrezen način tudi spremenil oziroma črtal določbo 15. člena PUP. Izpodbijana odločba je iz navedenega razloga nepravilna in nezakonita, saj je bilo pri njeni izdaji materialno pravo nepravilno uporabljeno. Določbe PUP po svoji naravi predstavljajo omejitve, posameznikove lastninske pravice zagotovljene z Ustavo RS, ki seveda ni neomejena, vendar pa mora biti sleherna omejitev skladna z načelom zakonitosti. Absolutna kršitev pravil postopka pa naj bi bila storjena s tem, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna in nepravilna in se je ne da preizkusiti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl.US, 107/09-odl.US in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja: Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je s predlaganim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja tožeča stranka predlagala spremembo namembnosti in nadzidavo dela kmetijskega gospodarskega objekta ter preureditev le tega v turistični objekt, ki je po enotni klasifikaciji vseh objektov uvrščen v razred CC-SI:12120-druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev-turistična kmetija. Iz pravnomočnega enotnega dovoljenja za gradnjo št. 351-120/2001 z dne 18. 2. 2002 izhaja, da je bil gospodarski objekt, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti in nadzidavo, zgrajen kot dozidava k obstoječi stanovanjski hiši, in sicer kot gospodarski objekt za kmetijske namene, funkcionalno razdeljen na skladiščni prostor embalaže, skladiščni prostor sadja in skladiščni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Upoštevaje navedeno je gospodarski objekt, ki je predmet zahtevanega gradbenega dovoljenja treba šteti kot naknadno izgrajen prizidek k stanovanjski hiši. V zadevi pa tudi ni sporno, da se upoštevaje veljavni PUP predvidena gradnja nahaja v morfološki enoti Z 9/3 z namenom rabe kmetijstvo, gozd, razpršeni stanovanjski objekti-severno pobočje ....

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran (Uradne objave št. 34/90, 4/91, 54/02, 3/04 in 28/8, v nadaljnjem besedilu PUP) v 4. poglavju Splošna merila in pogoji za urbanistično urejanje v 2. odstavku 15. člena na splošno določa, da je v območju razpršene gradnje možna sprememba namembnosti gospodarskih objektov v sklopu in na funkcionalnem zemljišču domačije za stanovanjske in turistične namene, v 3. odstavku, pa da v območjih razpršene gradnje sprememba namembnosti samostojnih gospodarskih objektov ni dopustna. V poglavju 5. Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor, ki konkretno opredeljujejo merila in pogoje, na podlagi katerih so dopustni konkretni posegi v prostor pa v 5. alinei točke 3.01 22. člena, ki določa oblikovanje objektov PUP določa, da se površine objektov, ki so namenjene za gospodarske ali poslovne namene kasneje ne smejo spreminjati v nastanitvene kapacitete. Upoštevaje pravnomočno enotno gradbeno dovoljenje, s katerim je bila dovoljena prizidava gospodarskega objekta k stanovanjski hiši za kmetijske namene, in sicer za skladiščni prostor embalaže, skladiščni prostor sadja in skladiščni prostor za kmetijsko mehanizacijo, se upoštevaje že navedeno določbo 5. alinee točke 3.1 22. člena PUP, gospodarski del objekta kasneje ne sme spremeniti v nastanitveno kapaciteto. Predvidenih 10 apartmajev (stanovanj) je treba šteti kot nastanitveno kapaciteto ne glede na to, da je predvidena v sklopu nastajajoče turistične kmetije, zato predvidena sprememba namembnosti in nadgradnja naknadno prizidanega gospodarskega dela objekta ni dopustna. Upoštevaje navedeno sta ugovora tožeče stranke glede pravilne razlage materialnega prava in kršitve pravil postopka neutemeljena. Neutemeljen pa je tudi pavšalni ugovor tožeče stranke glede kršitve njenih ustavnih pravic. Namen PUP je namreč ta, da se ščiti javni interes in dolgoročni razvoj posameznega področja, čemur se morajo podrejati interesi posameznikov v zvezi z uporabo njihovih nepremičnin, zato je tudi morebitno omejevanje lastninske pravice, ki ga predpisuje veljavni PUP, sprejet po predpisanem postopku, zakonito.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, po tem ko je ugotovilo, da je postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.