Jedro

Ker tožnica sama v danem roku ni opravila dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, so bila ta opravljena na njene stroške po pooblaščenem izvajalcu, na kar je bila opozorjena v izvršilnem naslovu. Podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi se ujemajo z izstavljenim računom izvajalca del, v katerem so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah, ta račun pa je podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o pravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9. 3. 2004, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 17. 11. 2003. S tem sklepom je prvostopni upravni organ ugotovil, da je upravna izvršba po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 17. 5. 2002, za odstranitev tam navedenega objekta in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje, opravljena ter da stroški opravljene upravne izvršbe znašajo 2.737.994,40 SIT (1. točka izreka sklepa).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in se v celoti sklicuje na razloge tožene stranke v izpodbijani odločbi, dodaja pa še svoje razloge. Tožbene navedbe zavrne v celoti.

3. Tožnica v pritožbi (sedaj reviziji) smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka v upravnem sporu in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Odločitve upravnih organov in tudi sodišča prve stopnje niso obrazložene tako, da bi bilo zagotovljeno učinkovito varovanje pravice do poštenega sojenja. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

4. Odgovor na pritožbo (sedaj revizijo) ni bil vložen.

K I. točki izreka:

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Skladno z določbo 85. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

7. V obravnavani zadevi so sporni: potrebnost določenih del pri izvršbi inšpekcijske odločbe z dne 17.5.2002 (izvršilni naslov) o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje, obseg teh del in posledično višina stroškov izvršbe.

8. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb (potrebnost pripravljalnih del za izvršbo in potrebnost opravil po koncu neposredne izvršbe, prihod in odhod izvajalca s celotno mehanizacijo na delovišče, število potrebnih delavcev, število prevoženih kilometrov, cene storitev ipd.) ni preizkusilo.

9. V ZUS-1 med revizijskimi razlogi (85. člen) za razliko od pritožbenih (75. člen) tudi ni predvidena „zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta“. Glede na to določbo torej v tem upravnem sporu Vrhovno sodišče ne presoja pravilnosti postopka izdaje sklepa o stroških upravne izvršbe, ki je v tem upravnem sporu izpodbijani upravni akt. 10. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabilo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP o stroških upravne izvršbe. Ker tožnica sama v danem roku ni opravila dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, so bila ta opravljena na njene stroške po pooblaščenem izvajalcu, na kar je bila opozorjena v izvršilnem naslovu (prvi odstavek 297. člena ZUP). Stroške postopka v zvezi z izvršbo pa po 117. členu ZUP trpi zavezanec.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljen revizijski ugovor, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je tako pomanjkljivo obrazložena, da je s tem revidentki kršena ustavna pravica do poštenega sojenja.

12. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da so bili v tem primeru izpolnjeni z ZUP predpisani pogoji za prisilno izvršbo inšpekcijskega ukrepa, določenega v izvršilnem naslovu, na revidentkine stroške, ker ta ni sama poskrbela za izvršitev naložene obveznosti. Na take posledice pa je bila opozorjena v izvršilnem naslovu. Pojasnilo je tudi, da je bil o izvršbi voden zapisnik, ki je v upravnem spisu, da iz zapisnika izhaja, da je izvajalec izvedel izvršbo po navodilih in v celoti v skladu z navodili pristojnega inšpektorja. Pojasnilo je tudi, da je zapisnik o upravni izvršbi javna listina in se šteje za dokaz o poteku in vsebini izvršbe (prvi odstavek 80. člena ZUP). Iz njega je razvidno tudi, da se revidentka kljub temu, da je bila o času izvršbe obveščena, le-te ni udeležila, niti se je ni udeležil njen pooblaščenec, da bi se tudi sama lahko prepričala o obsegu in potrebnosti opravljenih del, o vsebini pogodbe med državo in izvajalcem izvršbe ter o dogovorjenem ceniku storitev.

13. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da se vsi podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi ujemajo z izstavljenim računom izvajalca del, v katerem so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah. Ta račun pa je podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe. Izpodbijana sodba vsebuje tudi opredelitev sodišča prve stopnje do vprašanj potrebnosti v izvršbi opravljenih in zaračunanih del. Odstranitev objekta je strokovno opravilo, zato ga lahko opravlja le za to usposobljeni izvajalec. Ta pa se glede na okoliščine primera odloča, katera vsa opravila so potrebna za pravilno in izvršbo, to pa zajema tudi pripravljalna dela pred samo neposredno odstranitvijo objekta in tudi vsa opravila po končani neposredni odstranitvi objekta, vključno z odstranitvijo materiala in vzpostavitvijo zemljišča v prejšnje stanje ter vrnitvijo izvajalca in njegove mehanizacije na njegov sedež. Zato Vrhovno sodišče meni, da revidentki s tem, ko je bila izvajalcu prepuščena strokovna izvedba odstranitve njenega objekta in vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje, nista bili kršeni njeni ustavni pravici do sodnega varstva in do poštenega sojenja. Tožnica je z vložitvijo tožbe, o kateri je odločeno z izpodbijano sodbo, uresničila ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ta pravica pa nikomur ne zagotavlja, da bo o njegovi pravici (ali dolžnosti) odločeno v njegovo korist. Zato do zatrjevane kršitve ustavne pravice ni prišlo.

14. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo, da je cenik, ki je podlaga za obračun stroškov izvršbe, sestavni del pogodbe, ki jo je Republika Slovenija po postopku in na način, predpisan z Zakonom o javnih naročilih sklenila z izvajalcem A., d.o.o. Ljubljana, kot pooblaščenim izvajalcem po 162. členu ZGO-1, torej za vse primere in ne samo za revidentkin. Opustitev posebne seznanitve revidentke s cenikom, dogovorjenim med Republiko Slovenijo in izvajalcem po 162. členu ZGO-1, po presoji Vrhovnega sodišča ni kršitev pravil postopka v upravnem sporu.

15. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).