Up-372/01 - 6

3. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 21. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1142/2000 z dne 19. 4. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča št. U 400/99-6 z dne 11. 10. 2000. Z njo je bila zavrnjena tožba zoper odločitev upravnih organov o zavrženju zahteve za denacionalizacijo parcele št. 355/3, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 318 k.o. Ž. Ž. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo zemljišče podržavljeno z odločbo št. 646-41/76, izdano dne 9. 4. 1976 na podlagi Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72). Vrhovno sodišče je tako pritrdilo stališču sodišča prve stopnje in upravnih organov, da navedeni predpis ne spada v okvir predpisov, na podlagi katerih je mogoča denacionalizacija podržavljenega premoženja.

Ker je bila ustavna pritožba pomanjkljiva, je Ustavno sodišče pritožnika pozvalo k dopolnitvi. Na poziv Ustavnega sodišča, naj navede, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile z izpodbijano sodbo kršene in iz česa naj bi to izhajalo, je pritožnik odgovoril, da naj bi šlo za "kršitev ustavne pravice", ker je bilo z razlastitvijo odvzeto zemljišče, ki ga "niso potrebovali". Zahteval naj bi le del zemljišča, ki mu je bil nasilno odvzet, in ne celotnega zemljišča.

B.

Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Zato ni moglo upoštevati pritožnikovih navedb o kršitvah pravic, ki naj bi se zgodile z razlastitvijo. Odločba o razlastitvi namreč ni predmet te ustavne pritožbe. Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče lahko presoja, ali so bile z izpodbijanim aktom, tj. v obravnavanem primeru s sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1142/2000 z dne 19. 4. 2001, kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Ustavna pritožba pa ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče same po sebi uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanj, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnik ni izkazal.

Po vsebini bi bilo pritožnikove navedbe sicer mogoče razumeti kot očitek posega v lastninsko pravico in s tem kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, vendar se ta očitek pritožnika nanaša na odločbo o razlastitvi. Kolikor s temi navedbami po vsebini zatrjuje kršitev navedene človekove pravice, ker z zahtevo za denacionalizacijo ni uspel, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in subjektiven občutek krivice za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan