Jedro

V obravnavani zadevi je bil stečajnemu dolžniku v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem (nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da takšen način odvzema premoženjske koristi ne daje podlage za zaključek, da je bilo s pravnomočno kazensko sodbo odločeno o izločitveni pravici upnice. Kadar je prejemniku koristi naloženo plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1), se to s stališča stečajnega prava ne obravnava kot izločitvena pravica, ampak kot terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 6. 2. 2024, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2.Upnica Republika Slovenija je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 312. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP na vložitev tožbe napotiti upraviteljico, saj prijavljena izločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu. Zato višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mora v drugem postopku zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice uveljaviti stečajna upraviteljica oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Upnica je v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na denarnem znesku v višini 361.927,50 EUR na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X K .../2016 z dne 21. 12. 2022, ki je postala pravnomočna 15. 4. 2023. Iz predložene sodbe izhaja, da je bila stečajnemu dolžniku odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, na način, da mu je bil v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika - KZ-1).

6.Iz 22. dodatnega seznama preizkušenih terjatev z dne 28. 12. 2023 je razvidno, da je stečajna upraviteljica upnici prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker denar ni individualiziran in kazenska sodba ni podlaga za izločitveni zahtevek na denarnem znesku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na pravdo za ugotovitev prerekane izločitvene pravice napotilo upnico (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP.

7.Predmet presoje je vprašanje, ali ima upnica izločitveno pravico, ki temelji na izvršilnem naslovu.

8.Ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (74. člen KZ-1). Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi se v skladu s prvim odstavkom 75. člena KZ-1 odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Če to ni mogoče, pa se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1). Če je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist pravni osebi, se ji taka korist odvzame (77. člen KZ-1).

9.V obravnavani zadevi je bil stečajnemu dolžniku v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem (nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da takšen način odvzema premoženjske koristi ne daje podlage za zaključek, da je bilo s pravnomočno kazensko sodbo odločeno o izločitveni pravici upnice. Kadar je prejemniku koristi naloženo plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1), se to s stališča stečajnega prava ne obravnava kot izločitvena pravica, ampak kot terjatev.1 Zato pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani X K .../2016 z dne 21. 12. 2022 ne predstavlja izvršilnega naslova, na katerem bi temeljila izločitvena pravica upnice. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odločilo pravilno, ko je na pravdo za uveljavitev prerekane izločitvene pravice napotilo upnico.

10.Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1VSRS sklep II Ips 499/2007 z dne 26. 11. 2009, VSL sklep Cst 662/2018 z dne 9. 1. 2019 in VSL sklep Cst 238/2023 z dne 25. 10. 2023.