Jedro

Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati tako načelo individualizacije, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna poravnati tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 99.000 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 9,619.035 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.2002 dalje.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh strank proti navedeni sodbi sodišča prve stopnje. Prisojeni denarni znesek predstavlja satisfakcijo v zvezi s posledicami prometne nesreče ob upoštevanju, da je toženka delno že plačala odškodnino.

Tožena stranka je vložila revizijo proti sodbi drugostopenjskega sodišča zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da je sodišče prisodilo tožnici za skupno 3,850.000 SIT previsoko satisfakcijo. Pravična denarna odškodnina za tožničine telesne bolečine znaša po mnenju revidentke 2,000.000 SIT, za strah 300.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti 5,400.000 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti pa 500.000 SIT, zaradi česar naj bi bil prisojeni znesek pretiran.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, je bila revizija vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Stališče pritožbenega sodišča je, da znaša (ob nesporni podlagi tožbenega zahtevka) pravična denarna odškodnina za tožničine telesne bolečine 2,500.000 SIT, za strah 600.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 7,650.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 1,300.000 SIT. Pri odmeri zadoščenja za tožničine nepremoženjsko škodo je, upoštevaje navedene zneske, pritožbeno sodišče pravilno upoštevalo obe temeljni načeli: načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo upošteva stopnje in trajanje bolečin, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik edinstvena celota telesne in duševne biti, zaradi česar vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti odškodnine pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in samega namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki se izraža v razponih odškodnin za podobne primere nepremoženjskih škod.

Zaradi prepovedi iz 3. odstavka 370. člena ZPP ni mogoče upoštevati revizijskih trditev o posledicah tožničinih telesnih poškodb in je zato revizijski preizkus uporabe materialnega prava vezan izključno na relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ta dejstva so naslednja: - tožnica je utrpela izpah desnega kolena, pretrganje prednje in zadnje križne vezi ter vzdolžne zunanje vezi kolena, poleg tega pa še razpočno rano na mezincu leve roke; - zaradi poškodb so bili potrebni štirje operativni posegi na kolenu, zdravljenje še ni zaključeno, povezano pa je s številnimi nevšečnostmi; - tožnica je prestajala 7 dni trajne hude bolečine, 20 dni občasne hude bolečine, 20 dni trajne srednje močne bolečine in 30 dni občasne srednje močne bolečine, zmerne bolečine v desnem kolenu pa še trajajo in se bodo z nastajanjem nekrotičnih sprememb povečevale; - tožnica je utrpela hud strah ob dogodku in dolgotrajen strah glede izida zdravljenja; - tožnica je bila ob prometni nesreči stara 18 let in zaradi posledic poškodb ni dokončala (šiviljske) šole; - tožnica je zaradi multidirekcionalnega nestabilnega stanja desnega kolena sposobna le za dela v sedečem položaju; - bistveno so zmanjšane tožničine sposobnosti za vse aktivnosti, ki so vezane na hojo in stoječi položaj; - postoperativne brazgotine na tožničinih kolenih (potrebna je bila tudi operacija levega kolena zaradi odvzema transplantata) predstavlja vpadljivo motnjo; - tožnica opazno šepa in nosi kolensko ortozo, opornice ni mogoče zakriti s hlačami, zaradi naštetih posledic pa tožnica duševno trpi in ne zahaja rada v družbo; tožnica intenzivno duševno trpi zaradi bistvenega zmanjšanja njenih telesnih sposobnosti.

Ob tako ugotovljenih posledicah je pritožbeno sodišče pravilno upoštevalo tožničino trpljenje v zvezi s posledicami telesnih poškodb, denarna odškodnina pa tudi ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih odškodninskih primerih.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da je pritožbeno sodišče pri odločanju pravilno uporabilo materialno pravo (378. člen ZPP). Tožnica je argumentirano odgovorila na revizijo in je zato upravičena do povrnitve revizijskih stroškov (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP), ki v skladu z veljavno odvetniško tarifo znašajo denarno vrednost 750 odvetniških točk (upoštevaje 20 % DDV).