Jedro

Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 9. 2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo A.A. zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 29. 3. 2004. Organ prve stopnje je ugotovil, da A.A., rojena .. .. 1925 v ..., ni državljanka Republike Slovenije in da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko.

2. Sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavanem primeru za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije. Glede na tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen (Uradni list RS, št. 27/91 in nadaljnji) se državljanstvo ugotavlja po Zakonu o državljanstvu FLRJ – ZDrž (Uradni list DFJ, št. 64/45 ter Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48). V postopku je bil uporabljen drugi odstavek 35. člena ZDrž. Revidentka (pravna naslednica med postopkom umrle A.A.) je bila po pooblaščencu seznanjena, da obstaja pravna domneva o obstoju nelojalnosti A.A., vendar v upravnem postopku ni predložila dokazov, ki bi to domnevo izpodbili.

3. Zoper sodbo upravnega sodišča je tožnica vložila revizijo (prej pritožbo). Uveljavlja vse revizijske (pritožbene) razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi, da je A.A., rojena B., jugoslovanska oziroma slovenska državljanka in podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v nov postopek. Meni, da sta tako tožena stranka kot sodišče v postopku z uporabo Zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o državljanstvu FLRJ kršila temeljne človekove pravice, ki izhajajo iz 15. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Povzema dele odločb Ustavnega sodišča, št. U-1-6/93 in Upr 32/94 ter opozarja, da se ZDrž v današnjih postopkih ne bi smel uporabljati. Izpodbijana sodba pa je tudi v nasprotju z razlogi. A.A., rojena B., je bila ob začetku vojne stara šele 16 let, leto prej pa je oče stopil v Kulturbund. Njena nemška narodnost, odsotnost iz Slovenije pred 28. 8. 1945 in domnevna nelojalnost temeljijo na fikcijah.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v drugem odstavku 107. člena določa kriterije, po katerih se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe, vse ostale, ki pa teh kriterijev ne izpolnjujejo, se štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker obravnavana pritožba, vložena po ZUS, ne izpolnjuje kriterijev za pritožbo po ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot revizijo.

7. V obravnavanem primeru sta sporni vprašanji, ali se je A.A., roj. B., rojena 5. 7. 1925 v Ž., štela za osebo nemške narodnosti, in ali je bila na dan 4. 12. 1948 v tujini, ter se zato po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž šteje za nelojalno narodnim in državnim interesom takratne FLRJ. Take osebe po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž niso pridobile državljanstva FLRJ in se tudi danes šteje, da tedaj niso pridobile jugoslovansko in slovensko državljanstvo, če ne uspejo izpodbiti domneve nelojalnosti.

8. Organ prve stopnje je v postopku ugotovil, da sta bila oče in mati A.A., C. in D.B. člana Kulturbunda od januarja 1940 dalje. Člani Kulturbunda so bile tedaj lahko le osebe nemške narodnosti, kar pomeni, da sta se oče in mati ob včlanitvi v Kulturbund izjasnila za nemško narodnost. Oče A.A. D.B. je koncem leta 1941 sicer umrl, vendar pa se je A.A. dne 7. 3. 1943 poročila z E.A., ob sklenitvi zakonske zveze pa sta oba zakonca izjavila, da sta nemška državljana. Stalno nemško državljanstvo pa so tedaj lahko pridobile le osebe nemške narodnosti. Tako se je tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi izjasnitve za nemško narodnost štela A.A., rojena B., za osebo nemške narodnosti.

9. Med postopkom je organ prve stopnje med drugim tudi ugotovil, da se je družina B. dne 16. 9. 1941 odjavila s stalnega prebivališča v Ž. in se izselila v Z. Ugotovljeno je sicer bilo, da je A.A. sklenila dne 7. 3. 1943 zakonsko zvezo v Ž. in da je tudi njena mati C.B. bila v Ž. v letu 1944, ko je opravila neko dejanje pri oblastvenih organih, vendar pa A.A., rojena B., od 9. 5. 1945 dalje nesporno ni bila več zabeležena kot prebivalka Ž. oziroma Slovenije. Dokazana izselitev celotne družine B. v letu 1941 iz Slovenije in pomanjkanje vpisa v imenik prebivalcev Ž. in Slovenije po koncu druge svetovne vojne zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča dokazuje, da je A.A., rojena B., živela v tujini pred uveljavitvijo novele ZDrž z dne 4. 12. 1948. 10. Z izpolnitvijo vseh treh negativnih pogojev (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva lojalnosti) take osebe niso pridobile jugoslovanskega državljanstva (FLRJ) že po samem zakonu (drugi odstavek 35. člena ZDrž). Med postopkom je bila A.A., rojena B., seznanjena z obstojem prvih dveh negativnih pogojev in zato tudi o obstoju domneve nelojalnosti. Zato ji je bila dana možnost, da predloži nasprotne dokaze, s katerimi bi lahko izpodbila domnevo nelojalnosti, ki pa jih ni predložila, njen brat, pooblaščenec F.B. pa je dejal, da se zaradi svoje rane mladosti dogodkov med drugo svetovno vojno ne spominja. Vrhovno sodišče še dodaja, da domneva nelojalnosti A.A., rojene B., tudi ni mogla biti izpodbita zgolj zaradi njene mladoletnosti ob začetku druge svetovne vojne. Starost otroka je sicer lahko tista okoliščina, ki sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti, zlasti otroka, ki zaradi svoje mladoletnosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru glede na starost te osebe v celotnem vojnem obdobju oceniti, ali je bila tedaj sploh (že) sposobna tvoriti svojo (tudi politično) voljo in ravnanje, in če jo je bila, ali jo je bila (že) sposobna izraziti s svojim aktivnim ravnanjem. Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.

11. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče skladno z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.