Jedro

Center za socialno delo nima niti aktivne procesne legitimacije niti aktivne materialnopravne legitimacije, da v svojem imenu s tožbo zahteva neko izpolnitev v korist mladoletnega otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrglo tožbo tožeče stranke, da mora toženec na hranilno knjižico svoji mladoletni hčerki nakazati kupnino, ki jo je prejel ob razvezi kupoprodajne pogodbe, z obrazložitvijo, da le-ta ni dopustna. Ni podana strankina aktivna materialnopravna legitimacija. Poleg tega pa ni podana niti procesna predpostavka aktivne legitimacije za vodenje pravde, saj tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje konkretne pravde. Zoper sklep prvostopnega sodišča se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da njena aktivna legitimacija izhaja iz dejstva, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti, ki ji jih je naložila tožeča stranka z odločbo, pri tem pa je bila oškodovana mladoletna oseba. Tako je tožeča stranka v skladu s 119. členom ZPP dolžna storiti vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih koristi ter drugih pravic in koristi. Pritožba ni utemeljena. V skladu s 273. členom ZPP prvostopno sodišče po prejemu tožbe le-to preizkusi, pri čemer med drugim pazi tudi na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka, kar pomeni, da mora biti podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (274. člen ZPP). Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da v danem primeru ni podana niti aktivna procesna legitimacija, niti aktivna materialnopravna legitimacija. Vsebina aktivne procesne legitimacije, kot pravilno obrazloži prvostopno sodišče, je v upravičenju tožeče stranke za vodenje konkretne pravde zoper konkretnega toženca. Upravičenje pa je podano, kot določa ZPP, kadar ima tožeča stranka pravno korist od vložitve tožbe, to pomeni, da s tožbo zahteva neko izpolnitev v svojo korist. Namen tega instituta je, da se izključi popularna tožba oziroma tožba v korist tretjega. Slednja je namreč mogoča le, če ima podlago v konkretnem zakonskem določilu. 119. člen ZZZDR določa, kakšen je namen ukrepov Centra za socialno delo (CSD), same ukrepe pa konkretizirajo 182., 185. in 198. člen, po katerih lahko CSD določi za skrbnika tudi pravno osebo, sam opravlja dolžnost skrbnika ali pa razreši postavljenega skrbnika, če ugotovi, da le-ta zlorablja svoje pravice in ogroža varovančeve koristi, in določi drugega skrbnika. V obravnavanem primeru tako zakon CSD-ju ne daje podlage za vložitev tožbe v svojem imenu v korist mladoletne osebe, temveč določa, da to lahko stori sam CSD kot skrbnik (torej v imenu in za račun mladoletne osebe), lahko pa postavi drugega skrbnika. Aktivna materialnopravna legitimacija izhaja iz ugotovitve, da je konkretna tožeča stranka, ki zahteva izpolnitev zahtevka v konkretni pravdi, res upnik iz materialnopravnega razmerja, tožena stranka pa dolžnik, ki je v skladu z materialnopravnimi določbami zahtevo dolžan izpolniti. Tako je rešitev vprašanja aktivne materialnopravne legitimacije v bistvu meritorna rešitev spora. V obravnavani zadevi iz materialnopravnih določb razmerja med skrbnikom in varovancem izhaja, da Center za socialno delo ni upnik iz materialnopravnega razmerja, temveč je to, kot je obrazložilo prvostopno sodišče, lahko le mladoletni varovanec sam. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka in materialnega prava, pri tem pa ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).