Jedro

Sodišče se je namreč dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so eventualna podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninske upravičenke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v ugodilnem izpodbijanem delu, vključno s stroškovno odločitvijo, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se preživnina, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 47/2009 z dne 15. 5. 2009, na 200,00 EUR mesečno, nazadnje valorizirana na 215,16 EUR mesečno z dne 7. 4. 2016 zniža na 180,00 EUR mesečno (prvi odstavek I. točka izreka sodbe), ker je ugotovilo, da so se materialne zmožnosti tožnika zmanjšale. Sodišče je še odločilo, da se preživnina usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in plač po vsakokratnem obvestilu CSD, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (drugi odstavek I. točka izreka sodbe) in še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (II. točka izreka sodbe).

2. Toženka vlaga pritožbo zoper ugodilni del sodbe in zoper stroškovno odločitev iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, „da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek na znižanje preživnine kot neutemeljen, vključno stroškovno, zavrne oziroma podrejeno s pritožbo izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno razsojo prvostopnemu sodišču, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila“. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da se naj višina potreb mladoletne tožene stranke ne bi spremenila, temveč da bi se naj spremenila zgolj njihova vsebina, ker takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ni podprta z nobenim dokazom, ki so bili izvedeni v tem postopku. V sedmih letih in pol, od zadnje določitve preživnine, so se potrebe mladoletnega otroka nedvomno povečale in tudi vsi v postopku izvedeni dokazi so takšne zaključke potrdili. Prav tako pa je tudi nepravilno ugotovljena višina plače tožnika, saj tožnik mesečno z dodatki prejema 822,00 EUR neto, upoštevano pa tudi ni bilo, da živi na kmetiji 30 ha. Izpostavlja, da je ob prvi določitvi preživnine bilo ugotovljeno, da je tožnik pomagal pri obdelovanju kmetijske posesti s prašičerejo, kjer so se ustvarili tržni viški, medtem ko sedaj tožnik prikazuje drugače. Dejstvo je, da ima tožnik sedaj 8 urni delovnik, pred tem je bil voznik tovornjaka, in je zato nerazumljivo, da dela na kmetiji sedaj več ne bi opravljal. Tožena stranka je prepričana, da gre očitno za prilagajanje dejstev, potrebam vložene tožbe na znižanje preživnine in je zato zmotna dokazna ocena sodišča, ko je na eni strani upoštevalo le osebni dohodek tožnika brez dodatkov in ni upoštevalo možnosti pridobivanja dohodka z delom na domači kmetiji. Prepričana je, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje preveliko težo dalo ugotavljanju višine osebnega dohodka ter se ukvarjalo zgolj z vprašanjem ali je višina plače takšna kot ob prvi določitvi preživnine oziroma ali je nižja in ob tem povsem zanemarilo vprašanje o dejanski preživninski zmožnosti, ki je veliko širši pojem od golega neto osebnega dohodka in zajema tudi pridobitno zmožnost zavezanca, ne glede na to, ali jo ta izkoristi ali ne. Prepričana je, da se na strani tožnika njegove zmožnosti za preživljanje niso v ničemer spremenile, prav tako pa tudi ni bila upoštevana skrb zakonite zastopnice za vsakodnevno skrb, vzgojo in varstvo ter vse ostalo potrebno za primeren razvoj otroka. Nenazadnje je tudi ugotovljeno, da je mati mladoletne tožene stranke v času od prve določitve preživnine rodila še dva otroka, ki ju je dolžna preživljati in zanju skrbeti.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša in terja pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ugotavljalo, ali so se preživninske zmožnosti tožnika zmanjšala, ali so se zmanjšale preživninske potrebe toženke in nasprotno, ali so se potrebe toženke povečale, glede na ugotovljene potrebe toženke in zmožnosti njenih staršev ob določitvi preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR ugotavljalo finančne zmožnosti roditeljev, vendar je v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje, enako pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede stroškov posameznih življenjskih potreb toženke, do katerih se v sodbi tudi ni opredelilo. Sodišče se je namreč dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so eventualna podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninske upravičenke. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih navajali pravdni stranki pred sodiščem prve stopnje.

6. Toženka v pritožbi namreč upravičeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno dokazno ocenilo njene trditve, da se njene preživninske potrebe niso povečale. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da se višina potreb mladoletne toženke ni spremenila, temveč so se spremenile le njene potrebe po vsebini. Takšen zaključek glede na starost mladoletne tožnice, ob upoštevanju, da sedaj obiskuje šolo ter je vključena v tečaj tenisa in rokometa, kjer nastajajo dodatni stroški, je napačen.

7. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo, da ima zakonita zastopnica dva mladoletna otroka, ter tudi ni ovrednotilo materino skrb, varstvo in vzgojo mladoletne hčerke, ki je pretežno v njeni oskrbi. Ovrednotilo tudi ni, da je tožnik dolžan opravljati svojo roditeljsko dolžnost ter je dolžan prispevati k preživljanju otroka tudi na ta način, da zvišuje svoj dohodek, še posebej ob tem, da živi na kmetiji veliki 30 ha. Ob tem je izpostaviti, da je v času določitve prve preživnine bilo ugotovljeno, kljub temu, da je takrat opravljal delo voznika tovornjaka in je bil manj doma, kot sedaj, ko ima le 8 urni delovnik, da je pomagal na kmetiji tudi pri prašičereji. V zvezi s plačilom zdravstvenega zavarovanja in plačilom mobitela novi izvenzakonski partnerki tožnika, ki je brez zaposlitve, pa je potrebno povedati, da ima preživljanje mladoletne toženke prednost pred preživljanjem tožnikove zunajzakonske partnerke, saj zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo preživljanje mladoletnih otrok.

8. Glede na obrazloženo višje sodišče ugotavlja, da je pritožba v izpodbijanem ugodilnem delu, vključno s stroškovno odločitvijo, utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje podrobneje ugotoviti in dokazno oceniti višino dohodkov zakonite zastopnice in tožnika, skupaj z dodatki, ugotoviti višino spremenjenih potreb mladoletnega otroka ter se nato ukvarjati z vprašanjem, ali so nastopile bistvene spremembe za pristop k določitvi preživnine po 129. členu ZZZDR ali ne. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so nastopile spremenjene razmere, bo moralo ugotavljati, ali je tožbeni zahtevek na znižanje preživnine utemeljen ali ne ter nato upoštevati še zgoraj obrazloženo.

10. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP.