Jedro

Pravico razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 24.3.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 13.10.1993, s katero je F. P. dano lokacijsko dovoljenje za avtopralnico in protihrupno ograjo s prometno ureditvijo na zemljišču parc. št. ..., delno na zemljišču parc. št. ...... - čakalna steza, pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da se predlagana lokacija nahaja deloma v območju urejanja VS 7/2 v varovalnem pasu avto ceste in delno v območju urejanja VT 7/1 obvoznica, kateri ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje V 7 (v nadaljevanju: PUP, Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88, RS 40/92), po katerem je predlagana lokacija možna in dopustna. Investitor je izkazal pravico razpolaganja na zemljiščih, na katera se posega z gradnjo. Zemljišče parc. št. ... ni javno dobro, kot je to bilo ugotovljeno v postopku na prvi stopnji. To zemljišče je na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene 17.4.1982 s prejšnjima lastnikoma, pridobila Republiška skupnost za ceste in njeni pravni nasledniki. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: DARS) pa je 22.3.1994 dala "soglasje za to zemljišče." Promet na ... ulici ne bo moten, saj se vanjo, razen z dostopom in izvozom, ne posega.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge kršitve pravil postopka, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev materialnega prava. Investitor ni izkazal razpolagalne pravice nad vsemi zemljišči, na katere z gradnjo želi poseči. Po zemljiško knjižnih podatkih je zemljišče parc. št. ... pot v lasti A. in M.S. Že v pritožbi je tožnik navajal, da je skupaj z drugimi lastniki nepremičnin na ... ulici ob nakupu zemljišča od lastnikov S., plačal tudi sorazmeren del za uporabo navedene poti na zemljišču parc. št. .... Tako imajo vsi lastniki nepremičnin na ... ulici služnost poti, v kolikor ne gre za javno dobro, kot je to ugotovil organ prve stopnje. Toda tudi, če bi šlo za javno dobro, je za ukinitev javnega dobra predviden poseben postopek, zato je kakršnokoli soglasje Izvršnega sveta skupščine občine ... za začasno uporabo tega zemljišča nezakonito. Takšno dovoljenje tudi ni dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem za gradnjo trajnega objekta. Tudi, če ne bi šlo za javno dobro, kot to ugotavlja tožena stranka, menjalna pogodba ne more biti zadosten dokaz o lastništvu, ampak je potrebno upoštevati zemljiškoknjižno stanje. Poleg tega lastniki nepremičnin ob ... ulici, ki imajo najmanj služnost poti, niso vedeli za navedeno menjalno pogodbo, kateri bi gotovo nasprotovali. Za vse posege v navedeno zemljišče bi investitor moral pridobiti dovoljenje vseh lastnikov, ki uporabljajo ... cesto. Investitor bi moral izkazati razpolagalno pravico na vseh zemljiščih, na katere namerava posegati. V odločbi navedena "soglasja organov" še niso dokaz, da ima investitor pravico razpolaganja. Z izgradnjo avtopralnice in ureditvijo čakalne steze bo poseženo v pravico uporabnikov ... ceste, ki bodo ovirani pri njeni uporabi. Po situacijskem načrtu bo vhod v avtopralnico na ovinku ... ulice, kar bo oviralo preglednost, čakajoča vozila pa bodo ovirala promet. Motena bo tudi pešpot in kolesarska steza, saj bo dostop do ... ceste možen le okrog mostu, sedaj pa je mogoč direkten dostop na ... cesto. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Investitor v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka nima položaja stranke v postopku, saj je bilo preklicano njemu dano soglasje za uporabo zemljišče pod nadvozom ... ceste. To zemljišče brez dovoljenja tožnik še uporablja za parkiranje svojih tovornih vozil, s čemer investitorja ovira pri izvedbi pripravljalnih del. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Tožniku je v upravnem postopku bil dan položaj stranke. Po mnenju sodišča mu gre ta položaj tudi v upravnem sporu, saj bi z izpodbijano odločbo lahko bile kršene njegove pravice, ki mu jih kot sosedu v lokacijskem postopku daje zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUNDPP, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS št. 26/90, 48/90) in že cit. PUP, zato mu gre položaj stranke (2. člen zakona o upravnih sporih - ZUS). Zato je ta ugovor investitorja neutemeljen.

K zahtevi za lokacijsko dovoljenje mora investitor priložiti tudi dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi, ali drugače posegati v prostor (53. člen ZUNDPP). Oba upravna organa sicer ugotavljata, da je investitor izkazal pravico razpolaganja z zemljišči, na katerih namerava graditi, vendar te ugotovitve, razen za zamljišče parc. št. ..., ne obrazlagata, zato je ni mogoče v celoti preizkusiti. Navedena ugotovitev tudi nima v celoti podlage v predloženih upravnih spisih. Z lokacijo sporne avtopralnice, protihrupne ograje in čakalno stezo se po ugotovitvah obeh organov posega v zemljišče parc. št. ... in delno v zemljišče parc. št. ...... Pravica razpolaganja z zemljiščem se praviloma izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom, najmanj pa z listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo. Po podatkih spisov investitor izkazuje lastninsko pravico samo na zemljišču parc. št. .... Kot že navedeno oba organa obrazlagata pravico razpolaganja le za zemljišče parc. št. ... in še to različno. Na podlagi dopolnjenega postopka tožena stranka namreč ugotavlja, da ne gre za javno dobro, kot je to ugotovil organ prve stopnje, ker sta prejšnja lastnika to parcelo z menjalno pogodbo izročila Republiški skupnosti za ceste in njenim pravnim naslednikom. Investitor pa je glede te parcele predložil soglasje DARS-a z dne 22.3.1994. Iz navedenega soglasja izhaja, da na podlagi predložene lokacijske dokumentacije DARS daje investitorju soglasje k predlagani lokaciji avtopralnice glede zemljišč preko katerih bo urejen dostop do avtopralnice t.j. parc. št. ...... Toda upoštevajoč zgoraj navedeno, po oceni sodišča s takšnim "soglasjem" ni izkazana pravica razpolaganja za navedena zemljišča, saj na podlagi takšnega soglasja ni mogoč vpis te pravice v zemljiško knjigo. Ne glede na povedano sodišče še pripominja, da tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je potrebno upoštevati zemljiškoknižno stanje, saj načelno velja tisto, kar je vpisano v zemljiško knjigo, dokler ni dokazano nasprotno. Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 18.5.1994 za zemljišče parc. št. ... je razvidno, da je vknjižena lastninska pravica v korist A. in M.S., zemljišče pa je obremenjeno s služnostno pravico peš hoje in vožnje v korist gospodujočih zemljišč parc. št. ...... in tudi tam stoječih stavb. Tožnik zatrjuje, da ima služnost poti na navedeni parceli, in če je to točno, služnost pa ni bila ukinjena, sta lastnika lahko zemljišče odtujila samo z bremenom služnosti. Če bi se torej izkazalo, da obstoja služnost poti in bi predvidena gradnja preprečevala izvrševanje te pravice, ne bi bila izkazana razpolagalna pravica. Dejansko stanje je torej nepopolno ugotovljeno glede pravice razpolaganja za zemljišča parc. št. ....., kršena pa so tudi pravila postopka, saj ta odločilna dejanska ugotovitev ni v celoti obrazložena, zato je izpodbijana odločba že iz teh razlogov nezakonita.

Oba organa ugotavljata, da se sporna lokacija nahaja deloma v območju urejanja VS 7/2 v varovalnem pasu avtoceste in delno v območju urejanja VT 7/1 - obvoznica, ki se ureja z že cit. PUP. Na območjih, ki se urejajo s PUP se lokacijsko dovoljenje izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, ki mora biti izdelana v skladu s pogoji PUP (2. odstavek 54. člena ZUNDPP). Navedeni zakon v 55. členu določa, katere podatke mora vsebovati lokacijska dokumentacija. Le ta med drugim mora vsebovati načrt gradbenih parcel in podatke o funkcionalnem zemljišču. V obravnavani zadevi predložena lokacijska dokumentacija nima takega načrta za čakalno stezo, niti podatkov o njeni površini in slednje velja tudi za gradbeno parcelo za avtopralnico. Na izris grafičnega dela PUP-a in grafičnega dela DP pa je mogoče samo sklepati, saj sta oba izrisa brez oznake in legende, fotokopije so nejasne in tudi niso overovljene. Zato tako pomanjkljiva lokacijska dokumentacija ni mogla biti podlaga za zaprošeno lokacijsko dovoljenje. Skladnost sporne gradnje s PUP sta oba organa presodila samo z vidika 18. člena PUP, ki določa pogoje za gradnjo v varovalnem pasu, čeprav oba ugotavljata, da predlagana lokacija delno sega tudi v območje obvoznice VT 7/1. Glede tega območja po organ prve stopnje in tožena stranka ne ugotavljata, katera merila in pogoji PUP urejajo to območje (64. člen) in če je predvideni poseg v skladu z njimi.

Pritožbeni ugovor, da bo z izgradnjo avtopralnice moten in ogrožen promet na Kosančevi ulici je tožena stranka zavrnila z obrazložitvijo, da ne bo moten, ne da bi obrazložila na podlagi katerih dejstev je sprejela tak sklep. Navedene ugotovitve torej ni mogoče preizkusiti, zato tožnik utemeljeno ponavlja ta ugovor v tožbi (2. odstavek 245. člena ZUP).

Ker je dejansko stanje glede odločilnih dejanskih okoliščin pomanjkljivo ugotovljeno, zaradi česar je vprašljiva pravilna uporaba materialnega prava, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih.

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.