Jedro

Ker pritožnik na naroku ni uveljavljal, da sodišče ni zaslišalo enega od nasprotnih udeležencev, ki je bil na naroku navzoč, niti ni v pritožbi navedel razlogov za tako ravnanje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo o obstoju s tem povezane bistvene kršitve določb postopka.

Pri določitvi meje po pravični oceni je sodišče upoštevalo vse relevantne okoliščine primerno lego in oblikovnost površine, dosedanji način rabe spornega nujnega prostora s strani udeležencev v sporu in podobno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in prva nasprotna udeleženka sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se del meje med parcelama in v katastrski občini uredi tako, da poteka v ravni liniji od točke I, II do točke III, pri čemer je točka I hkrati tromeja parcel (last tretjega nasprotnega udeleženca), (last predlagatelja) in (last prve nasprotne udeleženke), točka III pa hkrati tromeja parcel (v naravi javna pot v upravljanju druge nasprotne udeleženke), (2) da se točke I, II in III v naravi označijo z mejnimi znamenji, (3) da vrednost spornega sveta znaša 930 EUR in da je skica izvedenca geodetske stroke sestavni del sklepa.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Trdi, da bi moralo sodišče urediti mejo na podlagi močnejše pravice. Vse priče, ki jih je predlagal, so potrdile, da je že od nekdaj užival in imel v posesti zemljišče vse do lesenega plota oziroma do betonske ograje in da take posesti nasprotna udeleženka ni imela. To bi lahko potrdil tudi J.F., ki ga je sodišče pritegnilo v postopek, vendar ga kljub predlagateljevemu predlogu ni zaslišalo, niti ni pojasnilo razlogov za tako ravnanje. Ker del zemljišča med točkama I in II ni bil sporen, sodišče ni imelo pravne podlage, da je ta del delilo drugače, kot je zatrjeval on, tj. po betonski ograji. Ker je v delu med točkama II in III nizka betonska ograja, ki jo je mogoče brez težav vzdrževati s strani zemljišča nasprotne udeleženke, je pravno zmotno stališče sodišča, da nasprotna udeleženka potrebuje še 70 cm zemljišča onkraj betonske ograje zaradi vzdrževanja. Poleg tega bi moralo sodišče upoštevati, da sporni svet predstavlja funkcionalno zemljišče k predlagateljevi stanovanjski hiši – zemljišče je potrebno za dostop in za vzdrževanje hiše, tam poteka vodovodna inštalacija in je postavljen jašek ter provizorična greznica. Meja bi morala biti določena ob betonski ograji. Predlagatelj predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upošteva vse pritožbene navedbe, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Prva nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da bi moralo sodišče urediti mejo na podlagi močnejše pravice, ki jo je s svojo družino dokazala v postopku. Je zemljiškoknjižna in dejanska lastnica celotne nepremičnine parc. št. 1090/1 k.o. X od dne, ko je to nepremičnino pridobila v last in posest po svojem očetu, ta pa jo je leta 1959 – skupaj s sedanjo parc. št. 1090/2 kupil od tedanjih solastnikov, med katerimi je bil tudi predlagatelj. Ob parcelaciji tedanje nepremičnine parc. št. k.o. 1090 k.o. X je bila dokončno urejena katastrska meja med parcelama 1090/1 in 114.S, s katero se je strinjal tudi predlagatelj in je za takšno urejeno mejo vedel ter bi to moralo ugotoviti tudi sodišče. Sodišče bi moralo dati večjo težo njeni izpovedbi, ki so jo potrdile tri priče. Ocena sodišča, da družinske vezi izpodbijajo njihovo verodostojnost, je povsem neutemeljena. Predlagatelj ni izpovedal, da je hodil okoli hiše, stopal po spornem svetu do poljskega stranišča in uporabljal sporni svet na delu med hišo in javno cesto. Predlagatelj je izpovedal, da je tu pasel kravo, vendar se je to dogajalo pred 20 leti. Dejstvo, da so tu puščali stroje, prav tako ne govori za njegovo posest, ker so bili ti stroji v agrarni skupnosti. Ker je priča pristranska, ne bi smelo slediti niti njegovi izpovedbi, da je predlagatelj koristil nepremičnino za dostop do poljskega stranišča in do zadnjih vrat. Do spora je prišlo prav zaradi osebnih interesov te priče. Nasprotna udeleženka predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da določi mejo, kot je določena v zemljiškem katastru oziroma kot jo je na mejni obravnavi pokazala sama, tj. po točkah I, V2, V3, V4, V5 in V6, in da predlagatelju naloži plačilo vseh stroškov postopka.

4. Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na predlagateljevo pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V presojo o obstoju bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bila storjena s tem, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem (neobrazložitev odločitve o neizvedbi dokaza je v obravnavanem primeru zgolj posledica neizvedbe dokaza), se pritožbeno sodišče ni spuščalo, ker je predlagatelj ni uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti ni izkazal, da tega tedaj ni mogel storiti.

7. V skladu z 286.b členom ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje – razen če gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti – uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je postopek za ureditev meje predlagalni postopek, ki se izvede v interesu udeležencev spornega razmerja, je določba uporabljiva tudi v obravnavanem nepravdnem postopku (37. člen ZNP).

8. Sodišče je izvedlo obravnavo na kraju samem. Med vabljenimi udeleženci se je je udeležil tudi J.F.. Na obravnavi je sodišče v navzočnosti izvedenca opravilo ogled spornega mejnega sveta ter zaslišalo predlagatelja, prvo nasprotno udeleženko, pooblaščenca druge nasprotne udeleženke in več prič. Obravnavo je zaključilo s sprejetjem odločitve, obrazložene v izpodbijanem sklepu. Iz zapisnika o naroku ni razvidno, da bi se predlagatelj kadarkoli izrekel o predlogu za zaslišanje, niti niso razvidne okoliščine, ki bi mu to preprečevale. O razlogih za tako ravnanje niti v pritožbi ni navedel ničesar. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni upošteven (286.b člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Predloga udeležencev v sporu sta se razlikovala v tem, da je predlagatelj predlagal določitev meje po betonski ograji, nasprotna udeleženka pa je predlagala določitev meje tako, da bo za ograjo še približno 70 cm širok pas na njeni nepremičnini. Po ugotovitvi, da niti močnejša pravica ni dokazana, niti ni mogoče ugotoviti zadnje mirne posesti, je sodišče uredilo mejo po pravični oceni (77. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

10. Očitki pritožnikov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja niso utemeljeni. Izpodbijani sklep se opredeli do vsakega izmed izvedenih dokazov tako, da je povzeta njegova vsebina in zavzeto stališče o njegovi teži, hkrati pa sta ocenjena njegova vrednost in pomen v povezavi z vsemi drugimi dokazi. Pritožnika s svojimi navedbami nista uspela vzbuditi dvoma niti o prepričljivosti tako izvedene dokazne ocene niti o pravilnosti njenega izida.

11. Sodišče je na eni strani razpolagalo z objektivnimi ugotovitvami, tj. da površina spornega sveta meri 31 m2, da gre za površino med betonsko ograjo, postavljeno na nepremičnini v lasti prve nasprotne udeleženke, in stanovanjsko hišo na nepremičnini v lasti predlagatelja, da katastrska meja med spornima parcelama ni bila nikoli dokončno urejena in da katastrska meja teče delno po zemljišču, na katerem stoji stanovanjska hiša. Glede na drugačno ugotovitev izpodbijanega sklepa, ki temelji na ugotovitvah izvedenca geodeta, neobrazložena pritožbena trditev nasprotne udeleženke, da je bila katastrska meja urejena, ne more biti utemeljena.

12. Na drugi strani so izpovedbe zaslišanih udeležencev, ki sta v sporu, in prič, ki sta jih predlagala – na predlagateljev predlog je zaslišalo njegovega brata, nečaka in soseda, na predlog nasprotne udeleženke pa njenega moža in sinova – pravilno ocenjene kot nezanesljive. Sodišče je svojo oceno prepričljivo obrazložilo z opisom načina izpovedovanja prič. Nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami ne vzpostavlja dvoma v pravilnost ocene o dokazni teži njene izpovedbe in izpovedb prič, ki jih je predlagala. Predlagateljeva izpovedba o načinu izvrševanja posesti je bila res kratka (kar je mogoče pripisati njegovi starosti), vendar mu izpodbijani sklep ne pripisuje ničesar, česar ni povedal sam, ugotovitve o načinu izvrševanja njegove posesti pa temeljijo ne le na izpovedbah prič, ki jih je kot dokaz predlagal predlagatelj, ampak tudi na izpovedbi sina nasprotne udeleženke.

13. Ob upoštevanju objektivnih ugotovitev in nezanesljivosti izpovedb je pravilna ugotovitev sodišča, da sta oba udeleženca, ki sta v sporu, izvrševala posest spornega zemljišča vse do nastanka spora, ko je bil izveden tudi upravni postopek za ureditev meje. Stališče izpodbijanega sklepa, da meje ni mogoče urediti niti na podlagi močnejše pravice niti na podlagi zadnje mirne posesti, je po navedenem pravilno.

14. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da pri določitvi meje po pravični oceni niso oziroma niso pravilno upoštevane vse relevantne okoliščine primera. Sodišče je upoštevalo lego ter oblikovanost površine in dejstvo, da gre za zemljišče pred hišo in ob cesti, ki omogoča dostop do javnega cestnega omrežja, ter mejo določilo tako, da vsakemu od udeležencev v največji možni meri omogoča uporabo njunih nepremičnin. Tako predlagatelju omogoča dostop do zadnjih vrat hiše in do poljskega stranišča, nasprotni udeleženki pa dostop do ograje in s tem njeno vzdrževanje. Upoštevalo je vse vidike rabe, ki jih je predlagatelj navedel v pritožbi, hkrati pa dalo ustrezno težo interesom nasprotne udeleženke. Pritožbene trditve, da del meje med točkama I in V1 ni bil sporen, nimajo opore v navedbah udeležencev, ki sta v sporu.

15. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja in prve nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP, v skladu s katerim vsak udeleženec praviloma trpi svoje stroške.