Jedro

Iz sodbe delovnega in socialnega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (II. točka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo predlogu upnice ter na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 354/98 z dne 13.1.1999 dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave zneska 292.194,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1994 dalje do plačila ter zneska pravdnih stroškov 126.215,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.1.1999 dalje do plačila, izvršilnih stroškov 10.388,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadajočimi obrestmi. V nadaljevanju (točka II.) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na plačila določenih davkov in prispevkov iz delovnega razmerja iz bruto zneska 1.142.701,00 SIT in nato plačilo neto zneskov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse po odtegnitvi nastale razlike iz bruto zneskov.

Upnica je zoper sklep v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagano izvršbo, vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je obseg obveznosti natančno določen, izvršilni naslov pa primeren za izvršbo. V nasprotnem primeru bi moralo že delovno in socialno sodišče tožbo zavrniti. Po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost, plačuje zavezanec prispevke za socialno varnost iz bruto plače in iz bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Prispevke obračunavajo delodajalci - izplačevalci plač, pri čemer se dolžnost obračunavanja prispevkov nanaša na čas ob dvigu sredstev za izplačilo plač, kar pomeni, da se upoštevajo tiste stopnje posameznih prispevkov, ki veljajo ob izplačilu plač. Neobračunavanje ali drugačno obračunavanje in neplačevanje oziroma drugačno plačevanje prispevkov je sankcionirano z zelo visokimi kaznimi.

Smiselno enako velja za davke in izplačane plače po Zakonu o davkih na izplačane plače. Višina davkov in prispevkov je natančno določena z navedenimi predpisi, zato sploh ni potrebno, da bi to bilo določeno še v izvršilnem naslovu. Ni pomembno, če so bile stopnje davkov in prispevkov v različnih časovnih obdobjih različne, saj je jasno, da se upoštevajo le tiste stopnje prispevkov in davkov, ki so v veljavi ob dvigu sredstev za izplačilo plač, to je na dan izplačila neto plače. Bruto zneskov ni treba obračunavati, ker so že določeni v izvršilnem naslovu, potrebno je le ugotoviti določen odstotek davkov in prispevkov, kar je dolžnost delodajalca, na dan izplačila plače, jih obračunati od bruto zneska in jih nakazati v določenem času, razliko med bruto zneskom in prispevki, kar je neto znesek, pa izplačati upnici.

Pritožba je utemeljena.

Izvršilni naslov v tej zadevi predstavlja sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 354/98 z dne 13.1.1999, s katero je med ostalim toženi stranki (dolžniku) naloženo, da za tožečo stranko (upnico) poravna določene davke in prispevke iz delovnega razmerja od bruto zneska 1.142.701,00 SIT in ji (upnici) nato plača zneske, ki so v nadaljevanju za določeno časovno obdobje opredeljeni kot nastala razlika od posamičnih bruto zneskov po odtegnitvi (davkov in prispevkov), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od točno določenih datumov dalje do plačila. Upničin predlog za izvršbo natančno sledi izvršilnem naslovu v tem spornem delu, prvostopno sodišče pa kljub temu odločitev o zavrnitvi dela predlagane izvršbe utemeljuje z ugotovitvijo, da tak izvršilni naslov ni primeren, ker obseg izpolnitve ni določen, češ da ni razvidno, kolikšna je višina davkov in prispevkov v posameznem bruto znesku, izvršilni naslov pa tudi ne določa, po katerem predpisu naj bi se ti obračunali.

Glede primernosti izvršilnega naslova za izvršbo je potrebno izhajati iz določbe 1. odst. 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), katero citira že prvostopno sodišče. Po tej določbi je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Kar se tiče obsega obveznosti iz obravnavane sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati. V izreku odločbe so navedeni bruto zneski, od katerih je dolžnik dolžan poravnati za upnico določene davke in prispevke iz delovnega razmerja, nato pa ji razliko (po odtegnitvi davkov in prispevkov) izplačati skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za v izreku sodbe točno določena časovna obdobja. Ostane le še višina in način izračuna davkov in prispevkov iz bruto plače, ki je, kot pravilno pojasnjuje pritožba, natančno določena s predpisi, ki jih pritožba tudi deloma citira. Upoštevaje posebnosti postopka pred delovnimi in socialnimi sodišči (23. člen v zvezi s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih) ter sodno prakso, je po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izvršilni naslov dovolj natančen, da je znesek upničine denarne terjatve določljiv. Zato ni nobene ovire, da izvršilno sodišče ugodi tudi v preostalem delu upničinemu predlogu za izvršbo. Zaradi kršitev določb ZIZ je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da o predlogu ponovno odloči (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.