Jedro

V sporih, ki so se sicer končali po novem ZPP, tožba pa je bila vložena še po ZPP/77 in je stranko v njih zastopal odvetnik, ta ni dolžan predložiti novega pooblastila za vložitev revizije. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 565/2000 zavzelo stališče, da se bo 2. odst. 95. čl. ZPP začel uporabljati šele tedaj, ko se bodo začela uporabljati določila o obveznem zastopanju v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 1739/2000, z dne 7.9.2001. Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik. Napačno naj bi bilo stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno šteti, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice, zgolj zaradi tega, ker je pooblaščenec predložil splošno pooblastilo za zastopanje, iz katerega ni razvidno, da ga tožnik pooblašča za vložitev revizije. Prvostopenjskemu sodišču je bilo predloženo novo pooblastilo, kakor to zahteva drugi odstavek 95. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99). Zakon ne zahteva, da bi takšno novo pooblastilo izrecno moralo vsebovati pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva. Nenazadnje naj bi bilo tudi iz datuma pooblastila razvidno, da gre za novo pooblastilo in ne nekakšno prejšnje pooblastilo, na podlagi katerega bi pooblaščenec sam odločal o vložitvi izrednega pravnega sredstva. Pooblastilo, ki ga je kot priporočljiv tipski obrazec pripravila odvetniška zbornica, vsebuje pooblastilo za vsa opravila po veljavnih postopkovnih predpisih in je bilo takšno pooblastilo v obstoječi sodni praksi vselej sprejeto kot ustrezno. Zaradi navedenega bi zavrženje revizije predstavljalo grobo kršitev tožnikovih pravic, zato tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Tožnik sicer nima prav, ko meni, da je v vsebini pooblastila, ki ga je naknadno predložil na poziv sodišča, zajeto tudi pooblastilo za vložitev revizije. Pri tem je namreč potrebno izhajati iz določb 1. odst. 95. čl. ZPP, ki določa, kakšne pravice ima odvetnik, če mu je stranka dala pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. Na podlagi takšnega pooblastila ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravdno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. Nadalje ima pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku, sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške in prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. Takšna ureditev se razlikuje od prej veljavne, saj je zakon o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) v prvem odstavku 95. čl. določal, da ima odvetnik v takšnem primeru pravico vložiti pravno sredstvo, torej tudi revizijo in druga izredna pravna sredstva. Glede na to, da je v pooblastilu z dne 6.11.2001 navedeno, da tožnik odvetnika pooblašča, da mu daje pravno pomoč po predpisih o odvetništvu in pravni pomoči, zlasti pa, da ga zastopa v vseh njegovih pravdnih zadevah ter da mu daje splošno pooblastilo po veljavnih pravnih predpisih ter o predpisih o pravdnem postopku, je potrebno šteti, da gre za splošno pooblastilo, saj v njem niso natančneje določene odvetnikove pravice v smislu določb prvega odstavka 95. čl. ZPP. Navedeno pomeni, da bi tožnik ravnal prav, če bi v pooblastilu izrecno navedel, da odvetnika pooblašča za vložitev revizije, zlasti še, ker je to dejansko edini namen, zaradi katerega je bilo sploh potrebno predložiti novo pooblastilo. Kljub navedenemu pa revizije ni mogoče zavreči kot nedovoljene, češ da jo je vložila oseba, ki nima te pravice, ker ta pravica ni navedena na predloženem pooblastilu. Drugi odstavek 95. čl. ZPP namreč določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Tožnik je na poziv prvostopenjskega sodišča predložil novo pooblastilo in v kolikor je prvostopenjsko sodišče štelo, da pooblastilo ni pravilno, bi v skladu s prvim odstavkom 108. čl. ZPP tožnika moralo pozvati, da ga popravi. Določbo drugega odstavka 95. čl. ZPP o tem, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo, je potrebno razumeti tako, da stranka pooblastilo lahko da šele po izdaji prvostopenjske odločbe, zoper katero se vlaga revizija, obenem pa ga seveda mora izdati pred vložitvijo revizije. V konkretnem primeru je bilo novo pooblastilo tožnikovemu pooblaščencu dano celo po vložitvi revizije, kar pomeni, da bi tožnik moral celo naknadno odobriti vložitev revizije, saj pooblaščenec ob vložitvi ni imel novega pooblastila, kakor to zahteva drugi odstavek 95. čl. ZPP. Vendar pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da je bila tožba v tem sporu vložena še pred uveljavitvijo novega ZPP, torej še v času, ko je veljal ZPP/77. Prvi odstavek 499. čl. ZPP določa, da v takšnih primerih še ne velja določilo tretjega odstavka 86. čl. ZPP o tem, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedeno pa pomeni, da tudi v sporih, ki so se sicer končali po novem ZPP, tožba pa je bila vložena še po ZPP/77 in je stranko v njih zastopal odvetnik, ta ni dolžan predložiti novega pooblastila za vložitev revizije. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 565/2000 zavzelo stališče, da se bo 2. odst. 95. čl. ZPP začel uporabljati šele tedaj, ko se bodo začela uporabljati določila o obveznem zastopanju v pravdnem postopku. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZPP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. čl. ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo po pravnomočnosti tega sklepa ravnalo v skladu s 375. čl. ZPP in revizijo najprej poslalo nasprotni stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, nato pa skupaj z morebitnim odgovorom nanjo in vsemi spisi revizijskemu sodišču preko sodišča druge stopnje.