Jedro

Predloga za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njenem ni bila udeležena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je podala predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist A. A. (matere predlagatelja DoR-a, v nadaljevanju zaradi jasnosti: B. B.). Ta je vknjižbi nasprotoval ter trdil, da bi moralo sodišče najprej presojati procesne predpostavke predloga za vknjižbo (vknjižba ni mogoča na mrtvo osebo in listine ne zadoščajo za veljaven prenos lastninske pravice) in ne obstoja pravnega interesa udeleženca. Navedel je tudi, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo njegov pravni interes, in sicer, da bo z vknjižbo zgolj pridobil pravice. Trdi, da jih bo izgubil. 2. Sodišče prve stopnje je s sklepom o ugovoru zoper sklep samostojne sodniške pomočnice odločilo, da se ugovor B. B. zavrže, ker ni udeleženec v postopku (ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz 132. člen Zakona o zemljiški knjigi1 – v nadaljevanju ZZK-12).

3. Pritožbeno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Navedlo je, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev ugovora. Z vknjižbo lastninske pravice v korist njegove matere bo pravno korist zgolj pridobil. 4. Zoper ta sklep vlaga predlog za dopustitev revizije B. B. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanja: - Ali bi moral sodnik v primeru, da zemljiškoknjižni pomočnik s sklepom dovoli vpis nepremičnine v zemljiško knjigo (zoper katerega je vložen ugovor in pritožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk predlagatelja) v ugovornem in pritožbenem postopku najprej presojati, ali predlagatelj izpolnjuje procesne predpostavke za vložitev predloga, šele potem pa presojati procesne predpostavke udeleženca oz. pravni interes udeleženca? Pomembnost vprašanja utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

6. Predlog ni dovoljen.

7. ZKK-1 v 120. členu določa, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku3(v nadaljevanju ZNP-1). ZNP-1 pa se glede vprašanj, ki jih ne ureja, sklicuje na Zakon o pravdnem postopku4 (v nadaljevanju ZPP). Revizija, in s tem dostop do Vrhovnega sodišča, sta urejena v 37. členu ZNP-1).5

8. Predlog za dopustitev revizije v nepravdnem postopku lahko v zvezi s končnim pravnomočnim sklepom vloži le udeleženec nepravdnega postopka. Ker je proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP (37. člen ZNP-1), za udeleženca nepravdnega postopka ne morejo veljati drugačna pravila, kot veljajo za stranko/stanskega intervenienta v pravdnem postopku. Predloga za dopustitev revizije tako ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njenem ni bila udeležena6 oziroma ji udeležba ni bila dopuščena. Ker v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, da bi se izpodbijana odločba neposredno nanašala na osebo, ki v postopku ni sodelovala, čeprav bi morala,7 udeležbo v postopku pa sta sodišči prve in druge stopnje B. B. po vsebini, ki izhaja iz obeh sklepov, odrekli, je Vrhovno sodišče sklenilo, da predlog ni dovoljen, zato ga je zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 58/03 z nadaljnjimi spremembami. 2 132. člen določa: (1) Udeleženci postopka so: 1. predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, 2. oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj, 3. oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec), 4. druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. (2) Oseba iz 2. do 4. točke prejšnjega odstavka pridobi položaj udeleženca postopka, če priglasi svojo udeležbo v postopku. (3) Če oseba iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena svoje udeležbe v postopku ni priglasila prej, pridobi položaj udeleženca postopka z izdajo sklepa, s katerim zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, zemljiškoknjižni sodnik ali pritožbeno sodišče dovoli vpis. 3 Uradni list RS, št. 16/19. 4 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami. 5 Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku. 6 Vložijo ga lahko le formalna udeleženca, udeleženci, katerim je bila udeležba že pravnomočno dopuščena, in zakoniti udeleženec. Glej Čujovič, M., v Kraljić, S. (ur), Komentar Zakona o nepravdnem postopku ZNP-1, Založba WD, str. 195. 7 Prav tam.