Up-44/98

13. 10. 1999

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. z Ž. na seji dne 13. oktobra 1999

o d l o č i l o :

1.Sodba Vrhovnega sodišča št. U 527/95 z dne 19. 11. 1997 in odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/4-XVII-166.473 z dne 27. 2. 1995 se odpravita.

2.Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila v upravnem sporu zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ). Z njo je bila pritožnikova vloga za sprejem v državljanstvo zavrnjena na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 61/92 - odlUS in 13/94 - v nadaljevanju: ZDRS). V laični vlogi sicer ne navaja izrecno, katere ustavne pravice naj bi mu bile z izpodbijanima odločbama kršene, vendar iz njegovih navedb izhaja, da zatrjuje kršitve 22., 14. in 53. člena Ustave. Navaja namreč, da mu iz izpodbijanih odločb ni uspelo ugotoviti, s čim ogroža javni red. Priznava, da je bil obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zatajitve davščin ter zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine, vendar meni, da zgolj zaradi tega še ne predstavlja nevarnosti za javni red. Poudarja, da ni nikoli ogrožal javnega reda in miru, oziroma varnosti Slovenije. Navaja, da so nekateri njemu znani delinkventi, med katerimi naj bi bili tudi povratniki, kljub temu pridobili slovensko državljanstvo. Zdi se mu tudi nelogično, da s pridobitvijo bivalne vize ni nevaren za javni red, medtem ko naj bi sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red. Poleg tega poudarja, da so vsi člani njegove družine slovenski državljani, zato meni, da država z zavrnitvijo sprejema v državljanstvo posega v družino in ga ločuje od žene in otrok.

2.MNZ je v izpodbijani odločbi zgolj citiralo sodbi, s katerima je bil prosilec obsojen zaradi kaznivega dejanja zatajitve davščin in zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine ter nato zaključilo: "... Na podlagi dokazov, izvedenih v postopku sprejema prosilca v državljanstvo in vpogleda v pravnomočni sodbi je MNZ ocenilo, da bi sprejem prosilca v skladu s 6. členom Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94 - v nadaljevanju: Uredba) v zvezi s 3. odstavkom 40. člena ZDRS, pomenil nevarnost za javni red, zato prosilčevi vlogi ni ugodilo.".

3.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo odločitev upravnega organa. V izpodbijani sodbi je navedlo, da je nevarnost za javni red po 6. členu Uredbe podana med drugim tudi, če je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora. Kot nesporno je ugotovilo, da je bil tožnik obsojen na kazen enega leta zapora zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine, in zaključilo, da je s tem po prvi alinei 6. člena Uredbe že podana nevarnost za javni red.

B.

4.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo dne 7. 7. 1999 sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.

5.Med postopkom o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-89/99 z dne 10. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 59/99) odločilo, da se tretji odstavek 40. člena ZDRS razveljavi, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona. Ugotovilo je, da je zakonodajalec z določitvijo dodatnega pogoja nevarnosti za javni red kršil načelo varstva zaupanja v pravo.

6.Učinke odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, v skladu s tretjim odstavkom 161. člena Ustave določa 44. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka, razen če je bila zoper posamični pravni akt pravočasno vložena ustavna pritožba.

7.Ustava v 158. členu, s katerim ureja pravni institut pravnomočnosti, določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Po ZUstS je tako sredstvo, ki se lahko uveljavlja proti pravnomočnim odločbam, ustavna pritožba. Prvi odstavek 59. člena ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje. Ker se z ustavno pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje razveljavitev torej tudi na vse tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere je bila na Ustavno sodišče pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno.

8.Prav takšen je obravnavani primer. Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča in odločba upravnega organa, ki temeljita na tretjem odstavku 40. člena ZDRS, sta postali pravnomočni še pred njegovo razveljavitvijo. Toda ker je pritožnik za zavarovanje svojih pravic v postopku izkoristil vse zakonite pravne poti in pravočasno vložil ustavno pritožbo, učinkuje razveljavitev tudi na odločitev o njegovi ustavni pritožbi.

9.Pritožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo je bila zavrnjena na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZDRS iz razloga, ker naj bi bil nevaren za javni red. Ustavno sodišče je tretji odstavek 40. člena ZDRS razveljavilo ravno v delu, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red. V obrazložitvi odločbe je posebej navedlo, da se v primeru odločanja o sprejemu v državljanstvo po tretjem odstavku 40. člena ZDRS vloga ne sme zavrniti iz razloga nevarnosti za javni red. Ustavno sodišče je zato izpodbijani odločbi odpravilo in vrnilo zadevo v novo odločanje pristojnemu upravnemu organu.

Upravni organ bo moral pri odločanju upoštevati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-89/99. To pomeni, da pritožnikove vloge ne bo mogoče zavrniti iz razloga nevarnosti za javni red.

Ker je Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodilo že zaradi tega, ker sta bili izpodbijani odločbi izdani na podlagi neustavnega predpisa, se v presojo o obstoju kršitev, ki jih je v ustavni pritožbi zatrjeval pritožnik, ni bilo treba spuščati.

C.

10.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen in sodnice ter sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen