Jedro

Pri ureditvi zastopanja lahko družba (d.d., d.o.o.) v svojem aktu uporabi za zastopnike tako princip skupnega zastopanja, kot tudi posamičnega zastopanja, lahko pa uporabi kombiniran način (torej takšen, pri katerem v določenih poslih osebe, pooblaščene za zastopanje posamično zastopajo, v določenih poslih pa skupno). Ne more pa pri tem hkrati omejiti njihovih pooblastil v smislu navedbe konkretne vrednosti posla, do katerega se pooblastila za zastopanje družbe omejujejo.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo predlagatelja zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 28.11.2000 o zavrženju priglasitve z dne 5.9.2000 v delu, ki se nanaša na zahtevek po vpisu podatka o omejitvi pooblastil za zastopanje; menilo namreč je, da glede na določila ZGD ni dopustna omejitev pooblastil za zastopanje v smislu skupnega zastopstva, kot tudi ne v smislu konkretne navedbe vrednosti in vrste posla, za katerega se omejujejo pooblastila za zastopanje družbe direktorju in prokuristu. Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa - predlagatelj po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev ter vpis v sodni register predlagane priglasitve. V pritožbi izraža svoje stališče, da se s predlogom, ki ga je vložil v zvezi z vpisom spremembe zastopnikov družbe, ne vpisuje omejitev pooblastil zastopnikov, temveč njihovo skupno zastopstvo, ki se uveljavi v tistih primerih, ko želi direktor ali prokurist skleniti posojilno pogodbo in pogodbo o investicijah nad vrednostjo 1.000.000,00 SIT. Direktor ali prokurist s tem nista omejena pri sklepanju kakršnihkoli poslov družbe, temveč sklepata te vrste poslov samo skupno, medtem ko ostale pravne posle sklepata samostojno in brez omejitev. Zastopanje družbe je lahko skupno, to izhaja iz določbe 34. čl. ZGD, če gre za skupno prokuro in/ali če gre za zastopanje v smislu 449. čl. ZGD pri poslovodji družbe z omejeno odgovornostjo. Določilo čl. 248/4 ZGD pa se lahko glede na svobodno urejanje družbeniških razmerij v d.o.o. uporabi tudi za vprašanje poslovodij. Tako po uredbi o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, kot tudi po določbi 4. čl. zakona o sodnem registru, se v zvezi z vpisom podatkov v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjektov vpisa, vpišejo tudi meje pooblastil za zastopanje, vendar pa novejša sodna praksa razume ta določila kot vpis morebitnih skupnih zastopnikov, ne pa vpis omejevanja pooblastil, izhajajočih iz notranjih razmerij v družbi, za kar v konkretnem primeru tudi ne gre. Gre torej za to, da se v sodni register vpiše način zastopanja posameznih zastopnikov, ni pa v konkretnem primeru mišljeno omejevanje pooblastil zastopnikov, saj je vsak od njih pooblaščen družbo zastopati neomejeno, v nekaterih primerih pa skupno. Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnika, da je zastopanje družbe lahko skupno; Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) je namreč za kapitalske družbe opredelil prvenstveno princip skupnega zastopanja. Tako 2. odst. 248. čl. ZGD določa, da če ima uprava delniške družbe več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače, slednji pa lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni le posamezni člani uprave oziroma ti skupaj s prokuristom. V obravnavanem primeru je subjekt vpisa družba z omejeno odgovornostjo, glede slednje pa je v 1. odst. 449. čl. ZGD določeno, da ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo, pri čemer družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje (5. odst. 449. čl. ZGD). Možen in glede na omenjena določila pravno dopusten je torej način, po katerem družba v svojem aktu (statutu oz. družbeni pogodbi) uporabi za zastopnike tako princip skupnega zastopanja, kot tudi posamičnega zastopanja, lahko pa uporabi kombiniran način (torej takšen, pri katerem v določenih poslih osebe, pooblaščene za zastopanje posamično zastopajo, v določenih poslih pa skupno). Sodišče prve stopnje ima sicer prav v delu, v katerem razloguje, da varnost pravnega prometa zahteva, da je obseg pooblastila zakonitega zastopnika neomejen in da (v času odločanja na prvi stopnji veljavni) 32. čl. ZGD, ki določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi (zastopnik), ni mogoče razumeti v tem smislu, da bi bilo mogoče z aktom o ustanovitvi omejiti pooblastila direktorja družbe za zastopanje, vendar pa hkrati napačno meni, da gre tudi pri skupnem zastopanju za takšne omejitve; pri slednjem gre namreč le za opredelitev načina zastopanja (skupno, posamično), ne pa za omejitve pooblastil zastopnikov v klasičnem pomenu besede, poleg tega pa je opredelitev takšnega načina zastopanja tudi v zgoraj navedenih določilih ZGD izrecno dopustna. Ni pa dopustna omejitev pooblastil v smislu navedbe konkretne vrednosti posla, do katerega se pooblastila za zastopanje družbe omejujejo; pri tem pa ne gre zgolj za opredelitev načina zastopanja, kot to zmotno meni pritožnik, ampak za omejitve pooblastil zastopnikom v pravem pomenu besede. Če je torej v aktu subjekta vpisa določeno, da pri sklepanju posojilnih pogodb in pogodb o investicijah, ki presegajo vrednost 1.000.000,00 SIT zastopa družbo direktor skupaj z enim prokuristom, pomeni to ne le opredelitev vrste poslov, za katere velja skupno zastopanje, ampak tudi omejitve pooblastil (ki jih konkretno predstavlja znesek 1.000.000,00 SIT); omejitev je v tem, da lahko napr. direktor posamično zastopa družbo pri sklepanju posojilnih pogodb in pogodb o investicijah le do zneska 1.000.000,00 SIT, kar predstavlja omejitev pooblastil v zgoraj opisanem pomenu, ki pa ni dopustna. Slednje bi bila le rešitev, pri kateri bi subjekt vpisa določil, za katere posle velja skupno zastopanje (brez navedbe zneska), za katere (oz. za vse ostale) pa posamično zastopanje (ravno tako brez navedbe zneska). Ker pa je ubral kombiniran način in pri tem navedel še zneskovno omejitev, je sodišče prve stopnje njegovo priglasitev utemeljeno zavrnilo. Končno se pritožba sklicuje tudi na okoliščino, da že 4. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) glede vpisa v sodni register podatkov v zvezi s osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjektov vpisa, kot tudi Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb (dalje: uredba), predvidevata vpis meje pooblastil za zastopanje. V zvezi s tem vprašanjem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je vsebina pooblastil za zastopanje urejena v ZGD, pri ZSReg pa gre za zakon postopkovnega značaja, ki ureja le postopek in način vpisa v sodni register, ne posega pa v vsebinsko opredelitev posameznih institutov - konkretno: zastopanja (še posebej pa to seveda velja za uredbo kot podzakonski predpis). Pritožba se zato ne more uspešno sklicevati niti na določila ZSReg in omenjene uredbe. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 39. čl. ZSReg, pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.