Jedro

Policisti imajo na podlagi 13. člena ZPrCP pooblastilo kadarkoli ustaviti voznika in preveriti izpolnjevanje pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu, med drugim tudi psihofizično sposobnost vseh udeležencev v cestnem prometu, saj je slednje ključno za varnost cestnega prometa.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Obdolženi mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 417,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici obdolženega spoznalo za odgovornega za prekrške iz uvoda te odločbe, mu izreklo enotno globo v višini 2.280,00 EUR in stransko sankcijo 23 kazenskih točk. Obdolženi mora plačati tudi stroške postopka.

2.Zoper sodbo se storilec pritožuje po svojem zagovorniku. Sodišču očita kršitev Ustave in bistvene kršitve postopka. Trdi, da je policija z nezakonitim slednjem posegla v njegovo pravico do zasebnosti, saj je policist na zaslišanju priznal, da je za obdolženim zapeljal, ker ga je poznal od prej. V nadaljevanju sta policista opravila postopek in pridobila za obdolženca obremenjujoče dokaze, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev (kršitev iz 6. točke prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pristojnosti policije v cestnem prometu temeljijo na določbi 13. člena ZPrCP. Za izvajanje teh pristojnosti ni treba, da je vnaprej podan kakšen sum, da je nadzorovana oseba storila kakšne prekršek. Policisti imajo namreč na podlagi 13. člena ZPrCP pooblastilo kadarkoli ustaviti voznika in preveriti izpolnjevanje pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu, med drugim tudi psihofizično sposobnost vseh udeležencev v cestnem prometu, saj je slednje ključno za varnost cestnega prometa. Krajša vožnja za obdolženim in njegova zaustavitev ter preverjanje pogojev za varno udeležbo v prometu zato ne pomeni nedopustnega posega v zasebnost obdolženega. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev lahko oprlo na dokaze, ki so jih v postopku pridobili policisti in kršitev iz 6. točke prvega odstavka 154. člena ZP-1 ni podana.

5.Pritožbeno sodišče je opravilo še uraden preizkus. Ker kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

6.Obdolženi mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 417,00 EUR sodne takse za pritožbo.