Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 1227/2023

ECLI:SI:VSLJ:2024:II.CP.1227.2023 Civilni oddelek

poškodbe nastale v prometni nesreči odškodninska odgovornost odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pravična denarna odškodnina kot pravni standard načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine obseg poškodb poškodovanje otrok v prometni nezgodi odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem intenziteta in trajanje strahu odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti trajne posledice poškodb odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Višje sodišče v Ljubljani
7. marec 2024

Povzetek

Sodba se nanaša na zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je utrpel otrok zaradi prometne nesreče. Sodišče je delno ugodilo pritožbi in zvišalo odškodnino za 8.000 EUR, pri čemer je upoštevalo posebnosti primera, kot so starost oškodovanca, potek zdravljenja in intenzivnost bolečin. Sodišče je tudi presodilo o odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti in strah ter zmanjšanje življenjske aktivnosti, kar je vplivalo na končno odločitev.
  • Višina odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.Sodišče obravnava zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, pri čemer upošteva posebnosti primera, saj je oškodovanec otrok.
  • Odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti.Sodišče presoja odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti, pri čemer se opira na objektivna in subjektivna merila.
  • Odškodnina za strah.Sodišče obravnava odškodnino za strah, ki ga je oškodovanec utrpel zaradi nezgode in zapletov pri zdravljenju.
  • Zmanjšanje življenjske aktivnosti.Sodišče obravnava odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je posledica poškodbe.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na ugotovljeni obseg poškodb, neugoden potek zdravljenja, bolečinska obdobja in nevšečnosti med zdravljenjem (predvsem oba zapleta, ki sta imela pomemben vpliv na trajanje zdravljenja in trajanje oziroma intenzivnost bolečin), v povezavi z dejstvom, da je oškodovanec otrok (torej poudarjeno senzibilen oškodovanec), se pritožba utemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za dodatnih 3.000 EUR.

Pri presoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti se mora sodišče opreti na objektivna in subjektivna merila (spremembe v zunanjosti in njihova opaznost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter vpliv spremenjene zunanjosti na oškodovančevo psihično počutje).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poleg odškodnine, prisojene v I. točki izreka izpodbijane sodbe, v 15 dneh plačati še 8.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2019 (skupaj torej 11.331,12 EUR), in - v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.409,63 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 240,79 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo plačilo 3,331,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2019 dalje (I. točka izreka), v presežku (17.797,20 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožnik mora toženki povrniti 1.147,63 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni in tožniku prizna dodatno zahtevano odškodnino ali sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožnik trdi, da odmerjena odškodnina ni pravična in popolna. Predlaga povišanje odškodnine po vseh odškodninskih postavkah. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine ni bilo upoštevano, da je tožnik ob nezgodi utrpel udarnino glave, kar mu je povzročalo bolečine v glavi. Ker tožnik pred nezgodo ni imel glavobolov, njegova starša kasnejše glavobole povezujeta z nezgodo, oziroma s strahom in stresom. Tožnikova starša pri opisu sinovih bolečin nista pretiravala, izpovedala sta o tem, kar sta zaznala. Tožnikova mati je povedala, da je sin zaradi bolečin veliko jokal in da se je ponoči zbujal zaradi bolečin in podoživljanja nezgode. Da je jokal zaradi bolečin, ki jih je tudi po prihodu domov moral blažiti s protibolečinskimi tabletami, je izpovedal tožnikov oče. Upoštevati je treba, da so otroci bolj občutljivi in telesne bolečine zaznavajo drugače. Zdravljenje, ki je bilo zaključeno 12. 6. 2019, oziroma upoštevajoč posledice odstranitve osteosintetskega materiala šest mesecev kasneje, je bilo povezano z vrsto zapletov (vnetje kostnine, dislokacija zloma po odstranitvi zunanjega fiksatorja). Po prihodu iz bolnišnice je tožnik rabil nego in pomoč, saj ni mogel hoditi. Nekaj časa je nosil plenice, kar je za šestletnika neprijetno. Ker ni smel obremenjevati noge, ga je bilo treba ves čas nadzorovati. Nadzor je bil potreben tudi kasneje, ko je deček uporabljal bergle. Tožnik se še leto dni po zaključku zdravljenja ni mogel ukvarjati s športnimi aktivnostmi, ne v šoli ne izven nje. Posledično je izgubil kondicijo in pridobil na teži. Utrpel je intenziven primarni strah - izvedenka ga je opisala kot katastrofalen strah. Med zdravljenjem se je zavedal, da ne poteka vse kot bi moralo, pred vsako operacijo je doživljal intenziven strah. Še štiri leta po nezgodi ima strah pred zdravniki (injekcijami) in avtomobili.

Vse brazgotine so vidne, tožniku mati kupuje hlače, ki jih prikrijejo. Zaradi krajše desne noge tožnik trše dostopa na desno nogo. Pri hoji stopalo obrača navzven. Ni gotovo, da se bosta spodnji okončini z rastjo izenačili. Morda bo v prihodnosti potreben poseg ali vložki v čevljih.

Tožnik, ki ima 10 let, se ne bo mogel ukvarjati z vsemi športi. Zaradi omejitev pri prostočasnih dejavnostih bo omejen pri izbiri šole in poklica.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravni temelj škodnega dogodka ni bil sporen: tedaj šestletni tožnik je bil telesno poškodovan v prometni nezgodi 21. 6. 2018, ki jo je povzročil toženkin zavarovanec. V njej je utrpel zlom spodnjega dela desne stegnenice, rano na licu in udarnino glave.

6. V 179. členu OZ2 so določena izhodišča za uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina. Sodišče mora upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. V določbi sta izraženi dve temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije (vsak posameznik specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo) in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (poleg materialnih možnosti družbe je treba upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih).3 Le odškodnina, ki upošteva posebnosti konkretnega primera (konkretnega oškodovanca), za oškodovanca predstavlja pravično zadoščenje. Kljub temu ima subjektivno merilo praviloma korektiv v objektivnem merilu.

7. Pritožnik ugotovljenega obsega škode ne izpodbija. Njegove pritožbene navedbe je mogoče strniti v očitek, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine po vseh postavkah ni upoštevalo posebnosti konkretnega primera, oziroma jih ni pravilno ovrednotilo.

8. Sodišče prve stopnje je tožniku za nepremoženjsko škodo odmerilo 23.000 EUR odškodnine - 17.000 EUR (od zahtevanih 20.000 EUR) za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 2.000 EUR (od zahtevanih 3.000 EUR) za strah, 1.000 EUR (od zahtevanih 3.500 EUR) za duševne bolečine zaradi skaženosti in 3.000 EUR (od zahtevanih 12.000 EUR) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Odmerjenih 23.000 EUR predstavlja 17,5 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja.4 Pri odločanju je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je toženka med postopkom tožniku na račun nepremoženjske škode plačala 17.500 EUR (v valoriziranem znesku 19.775 EUR). Sodišče prve stopnje je kot primerljive izpostavilo primere iz sodne prakse, v katerih je bila oškodovancem, ki so utrpeli podobne poškodbe kot tožnik, prisojena odškodnina v razponu od 11 do 20 povprečnih neto plač.5 Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, gre za primere, ki so z obravnavanim primerljivi po vrsti poškodb(e), ne pa tudi (v celoti) po obsegu posledic,6 zato ne predstavljajo zavezujočega pravnega okvira. Pritožbeni preizkus, ki je zajemal presojo o primernosti odmerjene odškodnine za posamezno vrsto nepremoženjske škode in skupno odmerjene odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, je pokazal, da je pritožbeni očitek o prenizko prisojeni odškodnini delno utemeljen.

9. Ugotovitve sodišča prve stopnje o obsegu poškodb, poteku zdravljenja, intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin ter nevšečnostih med zdravljenjem, imajo dokazno podlago v mnenju izvedenke travmatologinje. Tožnik je utrpel poškodbo, ki se po Fisherjevemu sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča med hude primere (IV. skupina)7, zaradi katere je trpel vrsto nevšečnosti, povezanih z zdravljenjem. Po poškodbi je bil zlom stabiliziran in imobiliziran z zunanjim fiksatorjem (prva operacija, v zvezi s katero je hospitalizacija trajala 6 dni). Zaradi vnetja kostnine ob vijaku zunanjega fiksatorja je bil zunanji fiksator kasneje odstranjen (tožnik je bil ponovno 4 dni hospitaliziran), nameščena mu je bila tutor longeta. Sledil je drugi zaplet - dislokacija zloma (odmik odlomkov) po odstranitvi zunanjega fiksatorja, in z njim povezana operacija - osteosinteza zloma s ploščo in vijaki, zaradi katere je bil tožnik ponovno 14 dni hospitaliziran. Zadnja operacija (odstranitev osteosintetskega materiala) je bila opravljena 12. 6. 2019. Med zdravljenjem je bil tožnik izpostavljen številnim RTG preiskavam, prejemal je antibiotično in analgetično terapijo, opravil je številne preglede pri osebnem zdravniku in specialistih. Zlom je bil 49 dni imobiliziran z zunanjim fiksatorjem, kasneje s tutor longeto. Tožnik je po odpustu iz bolnišnice, do začetnega obremenjevanja noge ob pomoči bergel, pri vseh življenjskih opravilih potreboval izdatno pomoč staršev (ko je imel nameščen zunanji fiksator, ga je bilo treba nositi, kasneje pa ga je bilo treba tudi nenehno nadzorovati, da ni obremenjeval noge). Tožnik je bergle uporabljal tudi po odstranitvi osteosintetskega materiala, skupaj dva meseca in pol. Veliko nevšečnost je za šestletnika predstavljala nošnja plenic po prvem odpustu iz bolnišnice. Breme oziroma nevšečnost v času zdravljenja je zanj predstavljalo tudi dejstvo, da se ni mogel vključiti v aktivnosti, primerne njegovi starosti. Zaradi obeh opisanih zapletov pri zdravljenju je bilo tudi bolečinsko obdobje daljše: tožnik je skupno 23 dni trpel hude bolečine (bolečine, povezane s samo poškodbo in operativnimi posegi), 2 meseca srednje hude bolečine (bolečine pri začetnem obremenjevanju noge, pri prvih prevezah zunanjega fiksatorja in pri razgibavanju), nato pa še 3 do 4 mesece lažje bolečine.

10. Pritožba pravilno opozarja, da pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ni bilo dovolj upoštevano dejstvo, da je oškodovanec otrok. Splošno znano je, da otroci bolečino doživljajo in se nanjo odzivajo intenzivneje kot odrasli. Iz dokaznega postopka izhaja, da to velja tudi za tožnika. Prepričljivi sta izpovedi staršev, da je tožnik kričal od bolečin in da ponoči, ko so protibolečinska sredstva popustila, ni mogel spati. Tožnikov oče je opisal tudi dogajanje ob prvem zdravstvenem zapletu, ko je sinu noga zelo otekla in je med čakanjem na zdravstveno oskrbo na hodniku kričal od bolečin. V primerih iz sodne prakse, v katerih je bila oškodovancem prisojena odškodnina v razponu od 4,7 do 7,4 povprečnih plač, je bil oškodovanec odrasla oseba (razen v II Ips 1084/2008), ki ni utrpel zapletov pri zdravljenju (II Ips 106/2005, II Ips 91/2006, II Ips 203/2006), oziroma je utrpel le en zaplet (II Ips 492/2004) ali blažji zaplet kot tožnik (II Ips 1084/2008) in pri katerem je bilo bolečinsko obdobje bistveno krajše kot pri tožniku.

11. Glede na ugotovljeni obseg poškodb, neugoden potek zdravljenja, bolečinska obdobja in nevšečnosti med zdravljenjem (predvsem oba zapleta, ki sta imela pomemben vpliv na trajanje zdravljenja in trajanje oziroma intenzivnost bolečin), v povezavi z dejstvom, da je oškodovanec otrok (torej poudarjeno senzibilen oškodovanec), se pritožba utemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za dodatnih 3.000 EUR. Sodišče prve stopnje je v okvir telesnih bolečin utemeljeno zajelo glavobole, ki jih je imel tožnik neposredno po škodnem dogodku, ne pa tudi glavobolov, ki naj bi jih trpel kasneje. Ti namreč po ugotovitvi izvedenke niso medicinsko izkazani, kar pomeni, da ob medicinski obravnavi tožnika niso bili zaznani (prepoznani kot nevšečnost).

12. Okoliščine prometne nezgode (ko je tožnik s kolesom na prehodu prečkal vozišče, je toženkin zavarovanec trčil v njegov bok, tako da ga je najprej odbilo na pokrov vozila, nato pa je po 15 metrih padel z vozila in obležal) utemeljujejo presojo, da je tožnik utrpel izjemno intenziven primarni strah. Iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik neposredno po nezgodi nezavesten, kar omogoča sklep, da je spremljal dogajanje neposredno ob oziroma po nezgodi. Tožnik je intenziven sekundarni strah trpel pred vsako hospitalizacijo, posebej intenziven strah za izid zdravljenja je trpel, ko mu je noga zaradi vnetja kostnine močno otekla. Iztrganost iz domačega okolja ob hospitalizacijah je za tožnika predstavljala hud stres. Po oceni izvedenke je pri tožniku strah za izid zdravljenja trajal še 5 mesecev po nezgodi. Iz izpovedi njegove matere izhaja, da se je tožnik ponoči zaradi podoživljanja nezgode zbujal. Strah, ki je posledica škodnega dogodka, se po nezgodi manifestira kot strah pred zdravniki (injekcijami) in prometom. Po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno utemeljuje zvišanje odmerjene odškodnine za strah za dodatnih 1.000 EUR. Upoštevajoč primer iz baze odločb o negmotni škodi (II DoR 47/20168), je skupno odmerjena odškodnina po tej odškodninski postavki (3.000 EUR) ustrezna tudi po objektivnemu kriteriju.

13. Pri presoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti se mora sodišče opreti na objektivna in subjektivna merila (spremembe v zunanjosti in njihova opaznost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter vpliv spremenjene zunanjosti na oškodovančevo psihično počutje). Tožnik je kot skaženost (kot posledico 1,5 cm krajše noge) izpostavljal trše dostopanje na nogo. Da ne gre za spremembo zunanjosti, izhaja iz izvedenkine ugotovitve, da pri tožniku desni ud v gibljivosti diskretno zaostaja glede na levi ud, vendar ne gre za šepajočo hojo. Tožnik zahteva odškodnino tudi zaradi brazgotine na stegnu, ki jo je izvedenka opisala kot 15 cm dolgo, tršo in rdečkasto pooperativno brazgotino. Po prepričljivi izpovedi njegove matere jo tožnik poleti prikriva s kratkimi hlačami z nekoliko daljšimi hlačnicami, saj mu je nerodno pred drugimi ljudmi. Gre torej za brazgotino, ki zaradi videza oziroma opaznosti (zlasti poleti) vzbuja pozornost okolice in predstavlja za tožnika psihično breme. Odmerjena odškodnina 1.000 EUR ne predstavlja pravične denarne odškodnine, zato jo pritožbeno sodišče zvišuje za 1.000 EUR. Po spremembi je odmerjena odškodnina znotraj razpona odškodnin, prisojenih v podobnih primerih iz sodne prakse.9

14. Po ugotovitvah, ki jih sodišče prve stopnje opira (tudi) na mnenje izvedenke travmatologinje, ima tožnik trajne anatomske posledice (kostne brazgotine, blaga ukrivljenost stegnenice naprej, ki bo z rastjo korigirana), nima pa trajnih funkcionalnih posledic, saj lahko opravlja vse aktivnosti, kot bi jih, če ne bi bil poškodovan, z izjemo zahtevnejših športnih aktivnosti (tek, daljše hribolazenje), v katere bo moral vlagati več truda. Možnost, da bo pri tožniku z rastjo prišlo do izenačitve v dolžini spodnjih udov, je izvedenka ocenila kot zelo verjetno.10 Ne gre torej za gotovo bodočo škodo, v zvezi s katero bi bil tožnik upravičen do dodatne odškodnine.11 Po ugotovitvi izvedenke na tožnikovo funkcionalno stanje tudi ne vpliva in ne bo vplivala diskretna zunanja rotacija desnega stopala. Pritožba pa pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo, da je bil tožnik zaradi posledic poškodbe dve leti športno neaktiven (torej še eno leto po zaključenem zdravljenju). Zmanjšanje telesne kondicije in povečanje telesne teže sta (sedanji) stanji, ki ju je mogoče (vsaj delno) vzročno povezati s to neaktivnostjo.12 Pri odmeri odškodnine ni bila ustrezno ovrednotena tožnikova mladost, oziroma dejstvo, da je bil gibalno omejen v za gibalni razvoj pomembnem življenjskem obdobju. Huda poškodba je za daljše obdobje zavrla razvoj njegovih gibalnih sposobnosti in spretnosti. Gre za starostno obdobje (6 - 8 let), ko se otrok že lahko uči tehnično zahtevnejših gibanj in se preko gibalno športnih aktivnosti tudi uresničuje kot socialno bitje. Prikrajšanje, ki ga je tožnik utrpel zaradi dvoletne gibalne pasivnosti, posledica katere je tudi tožnikov zaostanek za vrstniki v gibalnih sposobnostih, je trajno. Navedeno utemeljuje zvišanje odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 3.000 EUR. Upoštevajoč primer iz baze odločb o negmotni škodi (II II Ips 1084/200813), je skupno odmerjena odškodnina po tej odškodninski postavki (6.000 EUR) ustrezna tudi po objektivnemu kriteriju.

15. Četudi je po zvišanju odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo kot celota (31.000 EUR oziroma 23,5 povprečnih neto plač ob zaključku sojenja na prvi stopnji) nekoliko izven razpona odškodnin (11 - 23 povprečnih neto plač), ki jih sodna praksa priznava za podobne primere (podobne tudi po obsegu poškodbenih posledic),14 gre za utemeljen odstop, ki ga terjajo opisane posebnosti tožnikovega primera (zlasti njegova mladost in z njo povezano specifično doživljanje posledic in zapletov).

16. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo II. točko izreka izpodbijane sodbe tako, da je prisojeno odškodnino zvišalo za 8.000 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi15 (5. alineja 358. člena ZPP).

17. Ker ostale pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2.odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

18. Spremenjena odločitev o glavni stvari je terjala tudi spremembo III. točke izreka izpodbijane sodbe. Upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljeno (in v pritožbenem postopku neprerekano) višino tožnikovih (4.548,70 EUR) in toženkinih (2.216,53 EUR) pravdnih stroškov ter doseženi pravdni uspeh (53,6 % : 46,4 %) je po pobotu zneskov 2.438,10 EUR16 in 1.028,47 EUR,17 dolžna toženka tožniku povrniti 1.409,63 EUR.

19. Tožnikov pritožbeni uspeh je 51,6 %18, kar pomeni, da mu mora toženka na podlagi 2. odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP iz naslova pritožbenih stroškov povrniti 240,79 EUR (51,6 % od zneska 466,65 EUR, ki zajema 625 točk oziroma 375 EUR za pritožbo po tar. št. 22/1 OT,19 povečano za 2 % materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT in 22 % DDV), in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (1. in 2. odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 - dnevnega paricijskega roka.

1 Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami. 2 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami. 3 Prisojena odškodnina naj za oškodovanca predstavlja pravično zadoščenje, ki bo omililo njegove bolečine, poleg tega mora biti umeščena v okvir primerljive sodne prakse. Gre za izraz načel enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije). 4 Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna neto plača ob zaključku sojenja (oktober 2022) znašala 1.317,60 EUR. 5 Glej II Ips 106/2005: oškodovancu, ki je utrpel zlom velikega obrtca desne stegnenice, raztrganino na glavi in obtolčenino ter odrgnino komolca, je bila prisojena odškodnina v višini 11 povprečnih plač; II Ips 1084/2008: oškodovanki, ki je utrpela udarnino glave, razpočno rano ustnice in zlom leve stegnenice, je bila prisojena odškodnina v višini 15 povprečnih plač; II Ips 91/2006: oškodovanki, ki je utrpela zlom leve stegnenice in več ran in odrgnin, je bila prisojena odškodnina v višini 17 povprečnih plač; II Ips 203/2006: oškodovanki, ki je utrpela prelom leve stegnenice med grčama, je bila prisojena odškodnina v višini 18 povprečnih plač; odškodnina v enaki višini je bila v zadevi II Ips 492/2004 prisojena oškodovancu, ki je utrpel prelom srednje tretjine leve stegnenice; II Ips 678/2008: oškodovancu, ki je utrpel zlom leve stegnenice, je bila prisojena odškodnina (za novo škodo) v višini 20 povprečnih plač. 6 Odškodnina mora biti odmerjena glede na primerjavo z odškodninami za enako škodo (ne - enako poškodbo) ter upoštevaje razmerje med manjšimi, večjimi ali katastrofalnimi škodami. 7 Po kategorizaciji telesnih poškodb v to skupino sodijo (med drugim) zlom stegnenice in zlomi kosti s komplikacijami in daljšim zdravljenjem ter naknadnimi zdravniškimi posegi. Glej Alenka Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba 2010, str. 72. 8 V tej zadevi je oškodovanec v prometni nezgodi (kot kolesarja ga je zbilo motorno vozilo) utrpel zlom lateralnega dela vratu desne stegnenice, udarnine rame, glave in vratu ter rano na rami. Za strah (utrpel je hud primarni strah - videl je da bo prišlo do trčenja, in hud sekundarni strah) mu je bila prisojena odškodnina v višini 3 povprečnih plač. 9 Glej II Ips 678/2008: oškodovancu je bila za duševne bolečine zaradi skaženosti (po operaciji je na mestu, kjer je bil nameščen fiksator, ostala nekaj cm velika fleka, en flek je velik 10 cm in je drugačne barve od ostale kože), prisojena odškodnina v višini 1,8 povprečnih plač; II Ips 492/2004: oškodovancu je bila za duševne bolečine zaradi skaženosti (zaradi 26 cm dolge in 2 cm široke brazgotine na zadnji strani stegnenice) prisojena odškodnina v višini 1,1 povprečne plače. 10 Tudi, če bo ostala razlika v dolžini spodnjih udov (1,5 cm), tožnik po ugotovitvi izvedenke ne bi/bo imel funkcionalnih omejitev. Če pa bi se razlika v dolžini udov povečevala in bi to posledično vplivalo na funkcionalnost (torej, če bi se izkazalo, da gre za trajno škodo), bi šlo za t. i. novo škodo. 11 Po 182. členu OZ sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. 12 Tožnikov oče je izpovedal, da je bil sin pred nesrečo zelo aktiven otrok (bil je kot raketa), ves čas je bil zunaj, z otroki se je igral z žogo, kolesaril, pozimi pa se je sankal. Sedaj ima voljo, da bi se igral, vendar ne zmore, saj se hitro utrudi. Teče in hodi lahko le na krajše razdalje. Pri desetih letih ima 80 kg. Tudi tožnikova mati je izpovedala, da sin ne more skakati in teči kot ostali otroci njegove starosti, in da mu je bilo svetovano, naj dela vse kar lahko, vendar pojasnjeno, da ne bo športnik. 13 V tej zadevi je bila oškodovanki (triletni deklici) zaradi posledic nezgode (njene življenjske aktivnosti so trajno zmanjšane za 5%, kar jo bo v bodočnosti omejevalo pri določenih športnih ali podobnih težkih obremenitvah) prisojena odškodnina v višini 6,6 povprečnih plač. 14 Poleg že omenjenih primerov pritožbeno sodišče izpostavlja še druge (II DoR 47/2016 in II Ips 411/2005, II Ips 317/2009 ter II Ips 126/2006 (zadnje tri so povzete v: Alenka Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba 2010, str. 903, 905, 906), s pomočjo katerih je preverjalo primernost skupno odmerjene odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo. 15 Toženka teku obresti ni nasprotovala. 16 4.548,70 EUR x 0,536. 17 2.216,53 EUR x 0,464. 18 Vrednost s pritožbo izpodbijanega dela sodbe je bila 15.500 EUR, pritožnik pa je uspel z 8.000 EUR. 19 Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia