Jedro

Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o zavrženju predloga upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o tovrstnem predlogu lahko odločil samo sodnik posameznik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti, to je izbrisa hipoteke z zaznambo izvršbe.

2. Upnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Uvodoma izpostavlja določbe 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki urejajo izbris zaznambe izvršbe, ter poudarja, da je po 90. členu ZZK-1 izbris zaznambe izvršbe dovoljen le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. Določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, ki je dovoljevala izbris hipoteke in zaznambe izvršbe tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga s priloženim izbrisnim dovoljenjem upnika, je namreč prenehala veljati 22. 8. 2021, ko je stopil v veljavo ZZK-1E. Obširno pojasnjuje, da je bil namen zakonodajalca pri spremembi določila 90. člena ZZK-1 ta, da je izbris zaznambe izvršbe mogoč le po uradni dolžnosti. Nadalje navaja, da je zastavna pravica nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe na nepremičnine, zato meni, da ima izvršilno sodišče, glede na spremenjene okoliščine (dolžnikov dolg ne obstaja več) tudi obveznost, da razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in o tem obvesti zemljiškoknjižno sodišče. Glede na spremenjeno določbo 90. člena ZZK-1E je tudi sodna praksa zavzela stališče, da je izbris zaznambe izvršbe dovoljen le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris. Dodatno pojasnjuje, da kupcem, Občini Celje in tudi Republiki Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, nastaja škoda, ker se ne morejo vpisati kot lastniki in ne morejo uveljavljati svojih lastninskih upravičenj. Prav tako pa je sedaj na določenih delih nepremičnin postala lastnica Republika Slovenija, tako da je imetnik hipotek sedaj tudi lastnik nepremičnine, takšna hipoteka pa je izvotljena (4. alineja drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ), zato je prenehala in se lahko zahteva njen izbris. Tudi, če še lastninska pravica ni formalno vpisana v zemljiško knjigo, gre za pričakovane pravice lastnika nepremičnine (pridobitev bremen proste nepremičnine) in je nedopustno, da ga sedaj ovira sodišče s togo, formalno uporabo postopkovnih določb ZZK-1 in ZIZ. Zastavljene nepremičnine so bile prodane za poplačilo zavarovane terjatve in upnica lahko zahteva izbris hipoteke tudi na podlagi 6. alineje drugega odstavka 154. člena SPZ. Prilaga sodno odločbo Okrajnega sodišča v Novem Mestu In 221/2011 z dne 4. 5. 2023 in sodno odločbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 30/2016 z dne 9. 5. 2023. V primerljivem izvršilnem postopku gre za identično postopkovno situacijo, v kateri je sodišče dovolilo izbris zaznambe hipotek in izvršbe iz zemljiške knjige, po ustavitvi izvršilnega postopka. Priloženi odločbi in izpodbijana odločba sta primer neenakega obravnavanja upnikov in dolžnikov na območju Republike Slovenije in sodišče druge stopnje mora s pravilno uporabo prava zagotoviti vsem udeležencem enako varstvo pravic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZIZ ureja sestavo sodišča prve stopnje v 6. členu. Po prvem odstavku 6. člena ZIZ izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. Po drugem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka, po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po tretjem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo tudi o ugovorih po izteku roka, ugovorih tretjega, ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom ter zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe, predlogih za odlog izvršbe, predlogih o razveljavitvi potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti, zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, predlogih za vrnitev v prejšnje stanje, zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ter o zahtevi za obračun terjatve in delitve kupnine iz prodanih stvari upnikom. Po četrtem odstavku 6. člena ZIZ lahko strokovni sodelavci po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.

5. Izpodbijani sklep je izdala strokovna sodelavka, saj je navedena kot podpisnica izpodbijanega sklepa, kot to izhaja iz citiranega sklepa. V obravnavani zadevi se namreč vodi elektronski spis, v katerem so sodne odločbe izdelane v elektronski obliki. Tovrstnih odločb sodnik oziroma strokovni sodelavec ne podpiše z lastnoročnim podpisom, ampak s svojim varnim elektronskim podpisom (tretji odstavek 323. ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), kot to določa 1. točka prvega odstavka 6. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku - v nadaljevanju: Pravilnik). Izvirnik sodne odločbe predstavlja z varnim elektronskim podpisom podpisana elektronska sodna odločba, stranki, ki se ji pisanje vroča po pošti, pa se vroči natisnjen odpravek elektronske sodne odločbe (drugi odstavek 28. člena Pravilnika).

6. Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o zavrženju predloga upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o tovrstnem predlogu lahko odločil samo sodnik posameznik.

7. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, na katero sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti.

8. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek, saj navedene kršitve določb postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom in prvim odstavkom 354. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno kršitev tako, da bo odločitev sprejel sodnik posameznik.