Jedro

Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba na nepremičnini parc. št. ... in parc. št. ..., obe k. o. ..., dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 11. 1. 2007, izvede s pristopom k izvršbi In 49/2005. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Navaja, da sklep o izvršbi opr. št. In 14/2007 nima zakonske podlage za vpis v zemljiško knjigo, saj notarski zapis ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, sporna pa je tudi višina in upravičenost vpisa terjatve. Ker sta oba sklepa nezakonita, prvi posega v nepremičnino tretjega, drugi pa ne zadostuje zakonskim normam za vpis v zemljiško knjigo, predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o pristopu razveljavi.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, zato upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. K začeti izvršbi je mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku. Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Na presojo o pravici do pritožbe tudi ne more vplivati napačen pravni pouk sodišča prve stopnje o dovoljenosti pritožbe. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je ni. Glede na navedeno pritožba dolžnice ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).