Odločilno je, da dolžnica v izpodbojnem obdobju upnikov ni prenehala plačevati in je obveznosti odplačevala, kolikor je zmogla glede na razpoložljiva sredstva, zlasti v obdobju, ko se je po smrti moža znašla v težki življenjski situaciji. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da načela vestnosti in poštenja ni kršila v razmerju do drugih upnikov, saj je do njih poravnala obveznosti in je v postopku osebnega stečaja terjatev prijavila le upnica (vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti). Zgolj okoliščine, da je pred njo poplačala druge upnike, dolžnici ni mogoče šteti v škodo. Nesporno je, da so njeni prihodki prenizki, da bi poravnala vse zapadle obveznosti. Vendar je ugotovitev, da je insolventna, predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja, ne zadošča pa za odvzem odpusta.
Ker standardu vestnega in poštenega dolžnika ustreza aktiven dolžnik, pri presoji ni mogoče prezreti pritožbenih navedb, da je dolžnica v postopku odpusta obveznosti sodelovala z upraviteljico in si prizadevala za poplačilo upnice. Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotovilo kršitev, ki bi vplivale na odpust obveznosti, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bila dolžnica v času trajanja preizkusne dobe zaposlena in prejemala redne prihodke, od katerih so se v stečajno maso v tem obdobju stekali prilivi iz naslova vračila dohodnine ter zasega in izterjave prejemkov.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne ugovor upnice proti odpustu obveznosti.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2.Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zoper odpust obveznosti zavrne, oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Stečajna upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.
5.Pritožba je utemeljena.
6.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena - zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP).
7.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja v obligacijskem razmerju z upnico načelo poštenosti in vestnosti kršila s tako visoko stopnjo, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z njegovim namenom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je poplačilo upnice preprečila tako, da je priliv iz naslova prejete zavarovalnine usmerila na spletno banko A. (846,00 EUR), kupnine za vozila (9.000,00 EUR) in obe zemljiški parceli (1.500,00 EUR) pa je prevzemala v gotovini, s čimer je dosegla, da upnica na ta sredstva ni mogla poseči. Sodišče prve stopnje je sicer sprejelo, da je s prejeto gotovino krila pogrebne stroške in upnikom vrnila za ta namen sposojena sredstva, vendar je zaključilo, da je glede preostanka vrednosti čiste zapuščine (5.138,81 EUR) preprečila poplačilo upnice. Višji znesek, glede katerega naj bi dolžnica preprečila poplačilo upnice, pa po presoji sodišča prve stopnje ni dokazan.
8.Pri napolnjevanju vsebine zlorabe pravice do odpusta je treba upoštevati, da je namen odpusta obveznosti predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja. Pri presoji dolžnikove (ne)vrednosti odpusta obveznosti mora sodišče upoštevati tudi njegov odnos do upnikov in ravnanj, ki so privedla do prezadolženosti. Dolžnica zato v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji prezrlo njene trditve o tem, zakaj je prišlo do prezadolženosti, da nikoli ni imela namena oškodovati upnikov in jih je ves čas plačevala, kolikor je zmogla, tudi potem, ko se je po moževi smrti znašla v težki življenjski situaciji.
9.Pri uresničevanju pravic iz obligacijskih razmerij je načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) povezano z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Pri presoji, ali je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju obveznosti ravnala nevestno ali nepošteno, ni mogoče spregledati predmeta in namena prevzetih obveznosti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica skupaj s pokojnim možem na podlagi Sporazuma o odplačilu dolga z dne 13. 4. 2010 pristopila k dolgu staršev in sestre, ki je nastal zaradi težav pri odplačilu kredita, ki so ga pri upnici vzeli v letu 2007 v višini 55.000,00 EUR. Iz izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je dolžnica nadaljnje obveznosti prevzela po nenadni smrti moža v letu 2022, in sicer si je od sodelavk izposodila denar za pogrebne stroške. Drugo prevzemanje obveznosti v izpodbojnem obdobju pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno.
10.Pri presoji, ali je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri izpolnjevanju obveznosti ali pri razpolaganju s premoženjem ravnala nevestno ali nepošteno, je pomembno, kakšno je bilo njeno prizadevanje za poplačilo dolgov in njen odnos do upnikov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je z gotovinskim poslovanjem in nakazilom na račun v tujini preprečila, da bi bila upnica vsaj delno poplačana iz premoženja, ki ga je podedovala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je z unovčenjem polovice zapuščine krila pogrebne stroške, za znesek preostale čiste zapuščine (5.138,81 EUR) pa je na dolžnico naslovilo očitek, da ni zatrjevala, da je z njim poravnala del dolga do upnice, niti ni dokazala, za kaj ga je porabila.
11.Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da je pri presoji treba upoštevati, da njen osebni dohodek ni zadoščal za poplačilo vseh obveznosti. Ni mogoče prezreti dejstva, da je po smrti moža ostala sama ne le za plačilo obveznosti iz naslova pristopa k dolgu, temveč tudi za vračilo posojil drugim upnikom in kritje vseh potrebnih in nujnih življenjskih stroškov. Pomembno je, da ni bil podan ugovor, da naj bi dolžnica kadarkoli v izpodbojnem obdobju razpoložljiva sredstva trošila za neobičajne ali ekskluzivne predmete in storitve, niti ugovor, da naj bi trošila prekomerno ali lahkomiselno. Odločilno je, da v izpodbojnem obdobju upnikov ni prenehala plačevati in je obveznosti odplačevala, kolikor je zmogla glede na razpoložljiva sredstva, zlasti v obdobju, ko se je po smrti moža znašla v težki življenjski situaciji. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da načela vestnosti in poštenja ni kršila v razmerju do drugih upnikov, saj je do njih poravnala obveznosti in je v postopku osebnega stečaja terjatev prijavila le upnica (vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti). Zgolj okoliščine, da je pred njo poplačala druge upnike, dolžnici ni mogoče šteti v škodo. Nesporno je, da so njeni prihodki prenizki, da bi poravnala vse zapadle obveznosti. Vendar je ugotovitev, da je insolventna, predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja, ne zadošča pa za odvzem odpusta. Ob navedenem ni mogoče spregledati, da tudi iz upničine prijave terjatve z dne 18. 6. 2024 (p. d. 16) izhaja, da je v izpodbojnem obdobju dolžnica dolg do nje odplačevala, sprva skupaj z možem, po njegovi smrti pa sama.
12.Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi dolžnik reši dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, tudi zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva. Zato dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo okoliščine, zaradi katerih se je znašla v položaju, v katerem je za odplačilo dolga ostala sama. Po presoji višjega sodišča so te okoliščine takšne, da ji ni mogoče očitati špekulativnega ali neodgovornega ravnanja oziroma vpliva, saj kreditojemalci (njena starša in sestra) po prodaji zastavljene družinske hiše nimajo več drugega rubljivega premoženja in prihodkov, mož, s katerim sta skupaj pristopila k njihovemu dolgu, pa je umrl.
13.V okviru začetega postopka osebnega stečaja je dolžniku omogočena sanacija insolventnega stanja z izvedbo postopka odpusta obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno, odgovorno in aktivno deluje pri prizadevanjih za pridobitev sredstev za poplačilo upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Osebni stečaj omogoča stečajnemu dolžniku, da se mu pod določenimi pogoji po izgubi premoženja znova omogočita dostojno življenje in možnost preživetja. Posledično položaj upnika ni varovan v enaki meri, saj se poskuša varovati tudi dolžnika s ciljem, da bodo terjatve le omejeno poplačane, kar mu bo omogočilo novo možnost finančnega preživetja in s tem tudi zasebnega življenja.1 Ker standardu vestnega in poštenega dolžnika ustreza aktiven dolžnik, pri presoji ni mogoče prezreti pritožbenih navedb, da je dolžnica v postopku odpusta obveznosti sodelovala z upraviteljico in si prizadevala za poplačilo upnice. Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotovilo kršitev, ki bi vplivale na odpust obveznosti, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bila dolžnica v času trajanja preizkusne dobe zaposlena in prejemala redne prihodke, od katerih so se v stečajno maso v tem obdobju stekali prilivi iz naslova vračila dohodnine ter zasega in izterjave prejemkov.
14.Upoštevajoč vse navedeno ni mogoče zaključiti, da dolžničino ravnanje po vsebini in časovni dinamiki izkazuje znake nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ker ji zato ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ugovor upnice proti odpustu obveznosti ni utemeljen. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo (3. točka 356. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-21/16 z dne 5. 12. 2018, točka 23.