Jedro

Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 47.476,41 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2014 do plačila in stroškovno posledico (I. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 246,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so navedeni v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša. Navaja, da je na odločitev sodišča vplivalo pristransko mnenje sodnih izvedencev, predvsem dr. B. B. Vložila bo pritožbe tudi na več drugih naslovov; varuhu pacientovih pravic in zdravniški zbornici. Prepričana je, da je šlo za slabo izvedeno in neposrečeno operacijo, saj ima po njej več težav, kot jih je imela pred njo. Zaradi težav je bila 12. 10. 2011 operirana na ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice ... po Manchester-Fothergillovi metodi. Čeprav sedaj mnogi drugi ginekologi trdijo, da so druge metode manj boleče in enostavnejše, se je strinjala z operacijo, ki jo je predlagal dr. L. L. Takšnega izida operacije ni pričakoval niti dr. L. L., saj je pred operacijo na hodniku tožničinemu partnerju dejal, da bo „zrihtal“, da bo kot osemnajstletnica. Po prebujenju iz narkoze ji je odstranil tamponado in ob pojavu močne krvavitve jasno dejal: „Stena je spustila“. Nato je s prsti porinil nazaj, kar je lezlo iz nožnice, in sicer globoko v desno stran. Tožnica je opravila več pregledov. V izvedenskem mnenju dr. B. B. ni zaslediti, da bi zapisal, da ima tožnica nožnico zasukano v desno stran in še vedno zdrs prednje vaginalne stene. Iz prepisa izvida dr. G. G. pa izhaja, da je bila takoj vidna spuščena sprednja stena nožnice in da je globina nožnice premaknjena v desno skupaj s svodom. Pri tem citira mnenje izvedenke, dr. G. G. Oba izvedenca sta trdila, da je bilo zdravljenje končano z operacijo, s čimer se tožnica ne strinja. Zaradi takšnega zdravstvenega stanja je šla na pregled v UKC X., kjer so ji predlagali operacijo. Po operaciji so se bolečine znatno zmanjšale iz stanja neznosno v stanje znosno. Dr. L. L. ji res ni obljubljal, da bo imela po operaciji manj bolečin, ni pa ji povedal, da jih bo imela veliko več. Za tožnico zdravljenje še ni končano, zato zavrača tudi zastaranje primera. Potrebno bo še nadaljnje zdravljenje. Boleče zarastline in skrajšana, v desno zakrivljena nožnica, so prepreka normalnih spolnih odnosov, ki sta jih s partnerjem opustila, kljub uporabi lubrikanta. S tem jima je bila kršena tudi pravica do spolnosti, ki se po deklaraciji smatra kot ena izmed temeljnih človekovih pravic. Temu se je izvedenec dr. B. B. izmikal in navedel, da na spolne odnose verjetno vplivajo bolečine v ledvenem križnem delu hrbtenice. Tožnica zna, kot vsaka ženska, ločiti bolečine v področju hrbtenice od bolečin v nožnici. Tožnico moti dvoličnost izvedencev, saj ob pregledu govorijo nekaj čisto drugega od tega, kar potem zapišejo v mnenje. Pri tem opisuje, kako je potekal pregled pri dr. G. G. Enako predstavi postopek in komunikacijo pri dr. B. B., s katerim je prišlo do izmenjave nekaj elektronskih sporočil. Se je pa dr. B. B. v mnenju razpisal o tem, kako dr. L. L. svojo metodo in rezultate predstavlja na mednarodnih srečanjih, čeprav tožnica potrditve o tem ni našla na spletu. Za nameček se je izvedenec prelevil kar v psihiatra in napisal, da bolečine izvirajo od drugod in so tudi posledica tožničinega psihogenega stanja. Tožnica je po operaciji potrebovala pomoč in je nekajkrat obiskala psihiatrično ambulanto, saj so bili na hudi preizkušnji tudi njeni partnerski in družinski odnosi. Partner ji je večkrat dejal, da je verjetno kakšen študent medicine ne bi tako izmaličil kot dr. L. L. Najbolj mu zameri, da ni ukrepal in popravil nožnice ob močni krvavitvi po operaciji, ampak je s prsti globoko rinil v desno stran nožnice, kjer se je vrastla z bolečimi zarastlinami, ki so ovirale normalen prehod nožnice. Na operativnem zapisniku revizije iz UKC X. lepo piše, da so ji naredili prehod nožnice. Ne bi iskala pravice na sodišču, če bi dr. L. L. priznal, da se ni izšlo po pričakovanjih, se opravičil in popravil stanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za presojo odškodninske odgovornosti zaradi očitane zdravniške napake. Tožnica je bila oktobra 2011 zaradi dolgoletnih urološko-ginekoloških težav operirana pri zavarovancu tožene stranke v Splošni bolnišnici v ... Lečeči zdravnik, dr. L. L., ji je opravil poseg vaginalne plastike z ATOM mrežico in amputacijo materničnega vratu po Manchester - Fothergill metodi. Zaradi nadaljnjih težav je bila tožnici v letu 2013 v UKC X. opravljena revizija. Tudi ta pa ni odpravila težav s pooperativnim brazgotinjenjem tkiva okoli vstavljene mrežice in zdrsom sprednje vaginalne stene. Tožnica trdi, da ji je s sporno operacijo v posledici zagrešene zdravniške napake nastala škoda v obliki bolečih brazgotin, obrnjenosti nožnice v desno stran, težav z uriniranjem in ponavljajočimi se vnetji mehurja, zaradi česar terja njeno povračilo v tej pravdi.

6. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da za odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke niso kumulativno izpolnjeni vsi potrebni elementi, tj. da nista podani protipravnost in vzročna zveza. Posledično se do drugih vprašanj, vključno z zastaranjem zadeve, ni opredeljevalo in je zahtevek v celoti zavrnilo že iz tega razloga. Pri zaključku se je sodišče v celoti oprlo tako na prepričljive strokovne ugotovitve izvedenke dr. G. G., ki je svoje mnenje na podlagi tožničinih pripomb podala tudi ustno, kot tudi na izčrpno izvedensko mnenje dodatno postavljenega izvedenca, dr. B. B., ki je svoje ugotovitve na podlagi tožničinih pripomb nato še pisno dopolnil. 7. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Kot smiselno izhaja iz ključnih poudarkov, so bile tožničine težave posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov. Kot posledico celjenja je treba šteti tudi neprijetnosti, s katerimi se je tožnica srečevala po opravljenem posegu (občutek zasukanosti nožnice v desno stran, bolečine, uhajanje urina in vnetja). To je potrdilo tudi stanje po reviziji v UKC X., ki tožnici ni prineslo popolne odprave njenih težav. Delno je treba opisane težave pripisati tudi več let trajajočim, predhodnim zdravstvenim težavam tožnice in prepozni odločitvi za poseg, s čimer je bila povezana tudi vse večja ireverzibilnost njenih težav. Dr. B. je težave pripisoval tudi predelu ledvenokrižnega dela njene hrbtenice.

8. Pritožbeni očitki tožnice, s katerimi opisuje proces zdravljenja in nanj vezane občutke, ne vzbudijo dvoma v pravilnost sprejetega zaključka sodišča prve stopnje, kot tudi ne v ugotovitve, strokovnost, nepristranskost in prepričljivost obeh izvedencev in njunih izvedenskih mnenj. Iz spisa je razvidno, da je bil drugi izvedenec, dr. B. B., postavljen prav na željo tožnice, saj mnenja prve izvedenke ni sprejemala. Oba izvedenca sta tako povsem neodvisno drug od drugega prišla do smiselno enakih strokovnih ugotovitev, zato o tem ne more biti nikakršnega dvoma.

9. Kljub navedenemu pritožbeno sodišče dodaja, da lahko iz občečloveškega vidika razume v pritožbi izražene tožničine občutke, njene zdravstvene težave in nelagodje, kot ga je doživljala v procesu zdravljenja svojih zdravstvenih težav. Vendar slednje ne zadošča za ugotovitev odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Za slednjo morajo biti namreč izpolnjeni štirje zakonski pogoji, in sicer protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda - opustitev dolžne, profesionalne skrbnosti. S tega vidika tudi pritožbeni očitki o zastaranju zadeve na pravilnost odločbe ne vplivajo. Predvsem zaradi zastaranja in teka zastaralnih rokov bi bilo (lahko) relevantno, kdaj je bilo zdravljenje končano. Vendar pa ni dvoma, da se je sodišče, vključno z obema izvedencema, pravilno oprlo na sporno operacijo in njene posledice, kar je nato prepričljivo umestilo tudi v okvir širšega tožničinega zdravstvenega stanja. Glede na navedeno je pavšalen in neizkazan pritožbeni očitek, da zdravnik tožnici ni povedal, da jo bo po operaciji še bolj bolelo, kot jo je do tedaj. Tudi ni dvoma, da je zdravnik uporabil veljavno in ustrezno metodo, kot izhaja tudi iz izvedenskih mnenj. Zgolj dejstvo, da glede orientiranosti nožnice v desno oz. spuščene sprednje stene nožnice ni tako (enako) kot dr. G. G. navedel tudi dr. B. B., ob enakih končnih ugotovitvah obeh izvedencev, ne omogoča drugačnega sklepa oz. dvoma v eno ali drugo izvedensko mnenje. Tudi revizija v UKC X. ni bila potrebna zaradi odprave nestrokovnega vstavljanja implantanta mrežice za podporo organom medeničnega dna, temveč le za (o)lajšanje nelagodnosti in bolečin, ki so pri tožnici temu navkljub vztrajale. V izpodbijani sodbi je mogoče najti tudi strokovno podprte ugotovitve glede posrednih tožničinih očitkov, npr. glede odstranitve tamponade in krvavitev.1

10. Izkaže se, da pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Posledično je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Deveta točka obrazložitve izpodbijane sodbe.