Jedro

Brez posebnega utemeljevanja je jasno, da so posledice udarca v obraz lahko tudi telesne poškodbe, da gre torej za normalne posledice takega protipravnega dejanja, nikakor pa ne take, ki bi bile zelo nenavadne, izredne in za nikogar pričakovane - ter je da zato revizijsko oporekanje pravni ugotovitvi, da je (tudi z vidika teorije o adekvatni vzročnosti) podana vzročna zveza, neutemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim toženec izpodbija sklep. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženca zavezalo, da mora tožniku plačati 2,800.000 SIT z obrestmi v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti od zneska 2,500.000 SIT od 30.3.2005, od zneska 300.000 SIT pa od 4.1.2005. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Nato je s sklepom z dne 21.11.2006 predlogu za izdajo popravnega sklepa ugodilo in popravilo napako pri pisanju toženčevega priimka. Hkrati je ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in klavzulo o pravnomočnosti zamudne sodbe razveljavilo ter zamudno sodbo tožencu ponovno vročilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo zoper sklep in to odločbo potrdilo, njegovi pritožbi zoper sodbo pa je delno ugodilo ter jo delno spremenilo tako, da je zahtevek za povrnitev premoženjske škode v znesku 30.000 SIT zavrnilo. Sicer je pritožbo zoper sodbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper ta del sodbe in zoper sklep je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Meni, da je drugi odstavek izreka in obrazložitev v nasprotju s prvim odstavkom izreka. Po njegovem je namreč še vedno obsojen na plačilo 2,800.000 SIT (le v drugi alinei naj bi tekle obresti samo od zneska 270.000 SIT in ne od 300.000 SIT). Sodiščema prve in druge stopnje očita tudi zmotno uporabo materialnega prava glede teka zamudnih obresti, ker da ni razlogov za odstop od utrjene prakse, da tečejo zamudne obresti šele od pravnomočnosti sodbe. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno tudi glede presoje vzročne zveze. Nelogično je, da bi tožnik zaradi udarca v obraz utrpel poškodbo leve noge. Tipične posledice padca so namreč odrgnine, obtolčenine, lahko poškodbe zadnjice, komolcev, izpah ramena - nikakor pa ne poškodbe gležnja. Povsem nepojasnjen je tudi mehanizem nastanka trojnega zloma goleni. Toženec je vložil revizijo še zoper (popravni) sklep o končanju postopka na prvi stopnji.

Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa ni utemeljena.

O zavrženju: Sklep o popravi sodbe (328. člen Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Ker pa je revizija dovoljena samo zoper tiste sklepe, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP), sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o popravi sodbe, ni mogoče izpodbijati z revizijo (prvi odstavek 348. člena ZPP). V tem delu je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti: Revizijski očitek, da je izrek izpodbijane sodbe protisloven, ker "naj bi bilo 30.000 SIT neizkazanih in po obrazložitvi naj bi bilo teh 30.000 SIT tudi zavrnjenih Š...Ć, v izreku pa je tožena stranka v prvem odstavku še vedno obsojena na plačilo 2,800.000 SIT Š...Ć", s čisto tehničnega vidika sicer drži. Pri redakciji izreka izpodbijane sodbe je prišlo namreč do napake, ker je sodišče spregledalo, da je treba delno zavrnitev zahtevka za povrnitev premoženjske škode upoštevati pri celotnem znesku glavnice (ki predstavlja seštevek vseh odškodnin - tako za nepremoženjsko kot za premoženjsko škodo). Ker pa je napaka povsem redakcijske narave (da vsebina odločitve ne more biti sporna, je razvidno tako iz izreka, "da se znesek 300.000 SIT nadomesti z zneskom: 270.000 SIT", kot iz same obrazložitve izpodbijane sodbe), jo je smelo pritožbeno sodišče odpraviti po določbah o popravi sodbe (328. člen ZPP).

Neutemeljena je tudi revizijska kritika, ki se nanaša na tek obresti. Stališče, da naj bi "predmetna zadeva odstopala od ustaljene prakse, da tečejo zakonite zamudne obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje", je namreč povsem napačno. Povzročitelj škode v nobenem primeru ne more biti v zamudi šele od pravnomočnosti sodbe, s katero mu je naloženo plačilo odškodnine. Za kaj takega ni opore ne v zakonu (Zakonu o obligacijskih razmerjih - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR) niti v sodni praksi (če bi bila taka, kot zatrjuje revident, bi bila v popolnem nasprotju z določbami ZOR, vsekakor pa tudi z namenom in samim smislom zamudnih obresti)(1).

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), sploh pa ne, kadar je predmet izpodbijanja zamudna sodba (drugi odstavek 338. člena ZPP), so brez pomena revizijske navedbe, s katerimi toženec oporeka ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, ki se nanašajo na naravno vzročnost (češ, da udarec v obraz in padec, ki je temu sledil, ni mogel povzročiti trojnega zloma goleni). Ker je toženec tožnika udaril v obraz, da je ta padel in si ob padcu poškodoval nogo, je vsekakor podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem (udarcem v obraz) in telesno poškodbo, ki jo je zaradi padca (kot posledice udarca v obraz) utrpel tožnik. Brez posebnega utemeljevanja je jasno, da so posledice udarca v obraz lahko tudi telesne poškodbe, da gre torej za normalne posledice takega protipravnega dejanja, nikakor pa ne take, ki bi bile zelo nenavadne, izredne in za nikogar pričakovane - ter je da zato revizijsko oporekanje pravni ugotovitvi, da je (tudi z vidika teorije o adekvatni vzročnosti) podana vzročna zveza, neutemeljeno.

Ker je tako revizija zoper sodbo neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Sporno je lahko samo, ali začno teči zamudne obresti šele od izdaje sodne odločbe o odmeri odškodnine, ali pa že prej (gl. M. K. Peternel, Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo, Pravna praksa, 2007, št. 44, str. 7 - 9 in I. Strnad, Zamuda in zapadlost denarnih terjatev za povrnitev škode, Pravna praksa, 2007, št. 47, str. 11 - 13).