Videonadzor služnostne poti

Datum

28.07.2026

Številka

07121-1/2026/734

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora služnostne poti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer se je sistem namestil.

Posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika.

IP poudarja tudi, da ima lastnik služečega zemljišča sicer pravico varovati svoje premoženje, vendar je pri izvajanju te pravice treba upoštevati tudi pravice drugih oseb (v konkretnem primeru uporabnikov služnosti).

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer se je sistem namestil. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja ne more konkretno odgovarjati na vprašanja iz vašega zaprosila za mnenje, ampak v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če bi bila ločljivost posnetkov dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik.

IP nadalje pojasnjuje, da drugi odstavek 3. člena ZVOP-2 določa, da določbe tega zakona ne veljajo za obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Ta izjema ne velja, če gre za snemanje javno dostopnih površin ali javno objavo oziroma drugo posredovanje teh posnetkov izven zasebnega kroga posameznikov. V primeru, ko gre samo za nadzor nad zasebno posestjo posameznika, IP tako ne vidi razlogov, da bi takšnemu posamezniku (izvajalcu videonadzora) videonadzor preprečevali oziroma prepovedovali uvedbo videonadzora. Kamere pa načeloma ne smejo biti usmerjene na del posesti, kjer se gibljejo tudi drugi oziroma po katerem ima služnost za prevoz tudi druga oseba, ali na javne površine. IP ob tem poudarja, da kljub dejstvu, da takšnih primerov (osebne ali domače uporabe) ZVOP-2 sicer ne ureja, to ne pomeni, da posameznik nima možnosti pravnega varstva, če meni, da mu je bila zaradi izvajanja videonadzora kršena njegova pravica do zasebnosti. Če izvajalec videonadzora v takem primeru brez dovoljenja in vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko civilno in kazensko odgovoren. Posameznik, katerega pravica do zasebnosti je kratena, pa lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo na sodišče, s katero sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino.

IP dodaja, da je treba dejstvo, ali gre za popolnoma osebno ali domačo dejavnost, ugotavljati za vsako obdelavo osebnih podatkov posebej. To pomeni, da je treba ločiti npr. zbiranje osebnih podatkov (snemanja) od posredovanja teh podatkov tretjim osebam (npr. pristojnim organom). Ko gre za posredovanje osebnih podatkov (npr. posnetkov, na katerih so razvidni določljivi posamezniki) pristojnim državnim organom, IP takšnega posredovanja po dosedanji inšpekcijski praksi ne šteje za popolnoma zasebno ali domačo dejavnost. Kljub temu pa je po mnenju IP takšna obdelava lahko zakonita, kadar so izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 6(1)(f) Splošne uredbe (zakoniti interes posameznika, da varuje svojo lastnino, pri tem pa pretirano ne poseže v pravice in svoboščine oseb na posnetkih). To je seveda treba presojati glede na konkretne okoliščine vsakega posameznega primera.

IP poudarja tudi, da ima lastnik služečega zemljišča sicer pravico varovati svoje premoženje, vendar je pri izvajanju te pravice treba upoštevati tudi pravice drugih oseb (v konkretnem primeru uporabnikov služnosti). Vedno je treba tehtati med temi pravicami in upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Tako bi npr. videonadzor z namenom zapiranja vrat eventualno lahko bil dopusten, če bi bil usmerjen le na ta del služnostne poti, ne pa na celotno služnostno pot oziroma dele poti, ki za dosega željenega namena niso potrebni. Prav tako vsekakor ne bi bilo dopustno snemanje služnostne poti z namenom spremljanja gibanja uporabnikov služnosti.

Kot rečeno, lahko upravljavec v primeru morebitnega snemanja posameznikov za zasebne namene še vedno poseže v osebnostne pravice oziroma zasebnost posameznika, vendar se iz navedenega razloga to ne more presojati po določbah Splošne uredbe in ZVOP-2, je pa posamezniku na voljo zgoraj opisano sodno varstvo.

IP sklepno ponovno poudarja, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik

Informacijska pooblaščenka