Jedro

Zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so razlogi za pripor zoper obdolžena A. A. in B. B. še podani.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica obdolženega B. B. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter predlaga ugoditev pritožbi in odpravo pripora.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vložena pritožba zagovornice obdolženega B. B. popolnoma identična njeni pritožbi, vloženi dne 2. 6. 2023, ki je bila obrazloženo zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 72910/2022 z dne 8. 6. 2023. 5. Pritožba tako ponovno pavšalno zatrjuje, da izpodbijani sklep ni z ničemer konkretno pojasnjen, da sodišče ne upošteva aktualnega stanja in v zvezi z njim relevantne zaključke ter da navedbe sodišča o še podanem pripornem razlogu niso podkrepljene z nobenim tehtnim dokazom.

Ker na take pavšalne pritožbene očitke sodišče druge stopnje konkretnega odgovora ne more podati, na tem mestu zgolj poudarja, da smiselno očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, saj so v izpodbijanem sklepu navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih (točka 4 – 8 obrazložitve sklepa), ki so jasni, skladni in celoviti.

6. Po preizkusu pritožbeno izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obtoženca B. B. in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, pri čemer je utemeljenost tega suma bila preizkušena s pravnomočno obtožnico, da je obtoženi B. B. še vedno ponovitveno nevaren ter da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo navedenega obtoženca tudi sorazmeren ukrep. Ob tem ko je sodišče prve stopnje v zgoraj navedenih točkah obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo utemeljilo in obrazložilo konkretne okoliščine pripornih razlogov, so pritožbene trditve, da priporni razlogi niso izkazani, neutemeljene.

7. Tudi zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.

8. Glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornice obtoženega B. B. niso utemeljeni. Ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.