Jedro

Očitano protipravno dejanje naj bi po tožbenih trditvah poseglo v pričakovano relativno pravico iz pričakovane pogodbe hčerinske družbe tožene stranke (nasprotne tožeče stranke).

Osebe, ki so kot pogodbeni partnerji potencialne pogodbene stranke sodelovali pri pripravi nameravanega posla na njeni strani (torej tudi tožena stranka), pa so oškodovane šele, če jim potencialni pogodbeni partner ne izpolni njegovih pogodbenih obveznosti, ali če se izjalovi možnost pričakovane sklenitve pogodbe. Gre tako za drugo in drugačno relativno pravico oziroma drugo in drugačno pričakovano relativno pravico od tiste, ki naj bi bila prizadeta z očitanim škodljivim ravnanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe toženi stranki naložilo plačilo 53.022,47 EUR spp, ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev in zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je nasprotna tožena stranka uveljavljala plačilo odškodnine v znesku 625.887,60 EUR.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ne oporeka odločitvi sodišča prve stopnje o (delnem) obstoju vtoževane terjatve. Pritožbeno sodišče zato nima razloga za dvom v izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka obstoj te terjatve glede glavnice priznala. Odločitev o pripadajočih zamudnih obrestih pa je materialnopravno pravilna.

Obveznosti v izpodbijani sodbi naloženega plačila je tožena stranka oporekala z obstojem pobotne odškodninske terjatve, ki jo je v presežku uveljavljala z nasprotno tožbo.

Eno škodljivo ravnanje lahko povzroči škodo različnim subjektom. Zato v načelu ni izključeno, da zaradi enega škodljivega ravnanja nastane več obveznosti iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti različnim oškodovancem.

V konkretnem primeru naj bi očitano škodljivo ravnanje -dopis tožeče stranke družbi D. d.d., Zagreb, z dne ... - poseglo v pričakovano pogodbeno razmerje, in sicer, naj bi preprečilo nastanek le-tega.

Tožena stranka je namreč v tožbi trdila, da družba D. d.d., Zagreb, zaradi tega dopisa ni sklenila sporne pogodbe (nasprotna tožba, l. št. 23). Drugačnih pritožbenih trditev že zato ni moč upoštevati.

Toda, kot trdi tožena stranka sama, te pogodbe naj ne bi sklenila ona, temveč njena hčerinska družba M.I. G.m.b.H., Mnchen.

Oškodovanka iz zatrjevanega odškodninskega razmerja bi tako lahko bila (najprej) hčerinska družba tožene stranke iz Mnchna. Ona je namreč tista, ki bi lahko bila zaradi očitanega protipravnega ravnanja prikrajšana pri dobičku, ki si ga je obetala iz nameravanega posla, in zaradi izdatkov, ki jih je imela z dotedanjo pripravo na sklenitev posla (prim. 155. čl. ZOR). Očitano protipravno dejanje naj bi po tožbenih trditvah namreč poseglo v njeno pričakovano relativno pravico iz pričakovane pogodbe.

Osebe, ki so kot pogodbeni partnerji potencialne pogodbene stranke sodelovali pri pripravi nameravanega posla na njeni strani (torej tudi tožena stranka), pa so oškodovane šele, če jim potencialni pogodbeni partner ne izpolni njegovih pogodbenih obveznosti, ali če se izjalovi možnost pričakovane sklenitve pogodbe. Gre tako za drugo in drugačno relativno pravico oziroma drugo in drugačno pričakovano relativno pravico od tiste, ki naj bi bila prizadeta z očitanim škodljivim ravnanjem.

Tožena stranka v zvezi s tem ne zatrjuje ničesar.

Iz doslej razloženega sledi, da zgolj trditve, češ da zaradi sporočila tožeče stranke družbi D. d.d. iz Zagreba dne ... ni bila sklenjena pogodba med družbama D. d.d. iz Zagreba in M.I. G.m.b.H. iz Mnchna, ne zadostujejo za presojo, da je podana vzročna zveza med zatrjevano škodo in očitanim protipravnim ravnanjem. Te trditve, če bi se izkazale, da so resnične, bi lahko vzpostavile pravno relevantno vzročno zvezo med očitanim protipravnim ravnanjem in škodo M.I. G.m.b.H. iz Mnchna. Toženi stranki pa bi lahko nastala zatrjevana škoda šele zaradi opustitve njene pogodbene stranke, to je njene hčerinske družbe iz Mnchna. Tega tožena stranka ne zatrjuje.

Prav tako tožena stranka morebitne opustitve, iz katere bi sledilo prikrajšanje tožene stranke, ne postavi v kontekst očitanega protipravnega ravnanja na način, ki bi vzpostavljal pravno relevantno vzročno zvezo med le-tem in zatrjevano škodo. Zato ni moč presojati niti o pomenu negativnega ravnanja - opustitve tretjega (hčerinske družbe tožene stranke iz Mnchna) za vzpostavitev ali prekinitiev vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo.

Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka ni konkretizirala pogodbenega ramerja med toženo stranko in M.I. G.m.b.H. iz Mnchna, ki naj bi bilo vzpostavljeno prav zaradi sklenitve pričakovanega posla (tožbene trditve, l. št. 23). Prav tako ni predložila te pogodbe. Že zato tudi ni moč presojati o zatrjevanem prikrajšanju tožene stranke. Vse to po presoji pritožbenega sodišča dodatno govori v prid stališču, da trditvena podlaga pobotnega ugovora in nasprotne tožbe ne omogoča presoje, da v obravnavanem primeru obstoji odškodninska odgovornost tožeče stranke v razmerju do tožene stranke, kot je to že pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

Zato se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo o očitanem protipravnem ravnanju. Pritožbeno sodišče tako ne odgovarja na trditve, ki izpodbijajo presojo o tej predpostavki odškodninske odgovornosti. Prav tako se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z načelnim vprašanjem možnosti obstoja škode subjektom, na položaj katerih le posredno vpliva protipravno ravnanje, ki prepreči pričakovano pogodbeno razmerje, do katerega naj bi prišlo med drugimi subjekti.

Očitana relativna bistvena kršitev 286. člena ZPP pa ob povedanem ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

Zatrjevano pooblastilno razmerje namreč ne bi moglo spremeniti presoje o obstoju vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo.

Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (1. odst. 154. člena ZOR). Ker pri tem ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP in 1. odst. 165. čl. ZPP.