Jedro

Za merilo skrbnosti društva velja standard skrbnosti pravne osebe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo (razžalitev časti in dobrega imena) plačati 8.763,14 EUR ter ji povrniti pravdne stroške, vse s 17 % zakonskimi zamudnimi obrestmi. V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.137,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper navedeno sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka že ves čas postopka zatrjevala, da jo je tožena stranka razžalila tudi s tem, ko je sporno pismo naslovila in poslala raznim državnim organom in ne samo s tem, ko je navedeno pismo bilo objavljeno v dnevniku Večer, v rubriki "Pisma bralcev" dne 30. 4. 2002. Prvostopno sodišče je tudi zmotno presodilo, da S.K., sicer predsedujoči delovnega predsedstva tožene stranke, objave pisma v rubriki "Pisma bralcev" ni odobril kot predsedujoči delovnega predsedstva, torej kot organ društva, temveč je pri odobritvi objave spornega pisma ravnal v svojem imenu. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka se je v odgovoru na pritožbo zavzemala za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba pravilno izpodbija zaključek prvostopnega sodišča, da S.K., sicer predsedujoči delovnega predsedstva občnega zbora tožene stranke z dne 20. 4. 2002 "ni odobril objave spornega pisma v imenu društva, saj takih pooblastil tudi ni imel". Pritožbeno sodišče je že v sodni odločbi, izdani v obravnavani zadevi (sodba in sklep I Cp 2077/2009 z dne 2. 2. 2010, točka 8 obrazložitve) presodilo, da je S.K. pri podpisu protestnega pisma in tudi pri odobritvi objave protestnega pisma v dnevniku Večer, deloval v funkciji organa društva, to je občnega zbora društva. Taka presoja izhaja iz vpogleda v samo protestno pismo (priloga A2) ter iz izpovedbe prič ter priče - novinarke večera Z.R. ter tudi iz izpovedbe prič V.C., S.B. in I.S. V novem sojenju se navedena dokazna podlaga po vsebini ni prav v ničemer spremenila. To pa pomeni, da je sporni članek z naslovom "Opredelitev in ukrepanje", objavljen v dnevniku Večer dne 30. 4. 2002 v rubriki "Pisma bralcev", objavila tožena stranka, ne pa skupina fizičnih oseb "dvesto udeležencev občnega zbora Društva vojaških invalidov s prvopodpisnikom S.K.", kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče. 6. Ni sporno, da je tožena stranka kot društvo pravna oseba (2. člen Zakona o društvih, Ur. l. RS, št. 60/95, sedaj 5. člen Zakona o društvih, Ur. l. RS, št. 61/2006). Materialnopravna podlaga za morebitno odškodninsko odgovornost toženke (pravne osebe) je uzakonjena v določbi prvega odstavka 148. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po določbi prvega odstavka 148. člena OZ pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Po citirani določbi je za civilni delikt - neposlovno odškodninsko odgovornost (predpostavke civilnega delikta so protipravnost oziroma škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza, krivda) društva potrebna krivdna odgovornost organa društva. Ta se izkazuje v ustreznem skrbnostnem ravnanju njenih organov. Za merilo skrbnosti društva velja standard skrbnosti pravne osebe. O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako potrebno pri ugotavljanju krivde tožene stranke v predmetni zadevi presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku. Zraven tega pa bo nadalje potrebno presoditi ali je tožena stranka z inkriminiranim zapisom nedopustno (protipravno) posegla v čast in dobro ime tožeče stranke. Pri taki presoji bo prvostopno sodišče moralo tehtati tudi dejstvi, da je bil tožnik generalni državni tožilec in da je (tako iz podatkov spisa) z javnimi nastopi zagovarjal in opravičeval domobranstvo.

7. Zatrjevanja tožeče stranke v ponovljenem sojenju, da je tožena stranka že s sprejemom spornega pisma in pošiljanjem le-tega državnim organom, razžalila tožnika, dejansko predstavljajo kršitev eventualne maksime, določene v prvem odstavku 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar pa glede na presojo pritožbenega sodišča, da je tožena stranka pravna oseba, ki je objavila sporni članek v dnevniku Večer, v rubriki "Pisma bralcev", za nadaljnjo sojenje ni odločilnega pomena.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 355. člena ZPP. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje dolžno postopati, kot izhaja iz točke 5 in 6 razlogov tega sklepa.

9. Odločitev o stroških je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.