Jedro

Dejstvo, da je bila v bolniškem staležu, še ni opravičilo tudi za izostanek s seje disciplinske komisije. Revizijsko sodišče ne dvomi v strokovna mnenja (odločitev) pristojnih zdravnikov (prav tako ne pritožbeno sodišče), da revidentka v času, ko ji je bil priznan bolniški stalež, za delo ni bila sposobna. Kljub temu pa bi lahko, tako kaže potrdilo zdravnice z dne 19.05.1995, vsaj 21.06.1995 prisostvovala in tudi bila zaslišana na seji disciplinske komisije. Ker ji je bilo vabilo za to sejo poslano pravilno, opravičenega razloga za odsotnost pa v sicer pisnem opravičilu ni navedla, ne more uspešno zatrjevati, da se ni mogla udeležiti disciplinskega postopka in da je zato tožena stranka kršila načelo neposrednosti.

Disciplinska obravnava se lahko opravi tudi brez zaslišanja delavca, če ta ne navede opravičenih razlogov za odsotnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, ki je uveljavljala ugotovitev nezakonitosti odločbe disciplinske komisije z dne 4.7.1995 in delavskega sveta z dne 21.7.1995 in posledično odločitev, da ji delovno razmerje ni prenehalo 21.7.1995 in da ji z vsemi pravicami iz delovnega razmerja še traja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo v kateri izrecno uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 270. člena ZPP. V nadaljnjih navedbah pa še navaja, da je tožena stranka zavestno in neutemeljeno kršila načelo neposrednosti v disciplinskem postopku, saj je opravila disciplinsko obravnavo v odsotnosti revidentke, ki je odsotnost zaradi bolezni pravočasno opravičila. Zato je predlagala, da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP-77).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, ki se upošteva po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77), drugo bistveno kršitev določb postopka pa revizija izrecno navaja kot kršitev 1. točke prvega odstavka 270. člena ZPP. Glede na to, da ne pove, s čim naj bi bile kršene določbe pravdnega postopka, 270. člen ZPP-77 pa vsebuje samo en odstavek brez točk (glede na določbo prvega odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP/99 - Uradni list RS, št. 26/99, se v tem postopku uporablja še ZPP-77), določbe 270. člena ZPP/99 pa se navezujejo na priprave za glavno obravnavo, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede te graje ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni upoštevalo navedb v reviziji, kjer se revidentka sklicuje na vsebino pritožbe, saj je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, zato je treba v reviziji sami navesti in obrazložiti razloge, ki jih revizija uveljavlja.

Glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP-77, po katerem revizija ni možna zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in je zato revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po nižjih sodiščih, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v zvezi z revizijskimi navedbami, ki so v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, ni smelo preizkušati.

Iz določbe drugega odstavka 63. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da delavec mora biti zaslišan pred disciplinskim organom, razen če se brez opravičenih razlogov ne odzove na pravilno poslano vabilo. V postopku pred nižjimi sodišči je bilo tudi po mnenju revizijskega sodišča pravilno ugotovljeno, da revidentka izostankov na sejah disciplinske komisije ni primerno opravičila. Dejstvo, da je bila v bolniškem staležu, še ni opravičilo tudi za izostanek s seje disciplinske komisije. Revizijsko sodišče ne dvomi v strokovna mnenja (odločitev) pristojnih zdravnikov (prav tako ne pritožbeno sodišče), da revidentka v času, ko ji je bil priznan bolniški stalež, za delo ni bila sposobna. Kljub temu pa bi lahko, tako kaže potrdilo zdravnice z dne 19.5.1995, vsaj 21.6.1995 prisostvovala in tudi bila zaslišana na seji disciplinske komisije. Ker ji je bilo vabilo za to sejo poslano pravilno, opravičenega razloga za odsotnost pa v sicer pisnem opravičilu ni navedla, ne more uspešno zatrjevati, da se ni mogla udeležiti disciplinskega postopka in da je zato tožena stranka kršila načelo neposrednosti. Disciplinska obravnava se lahko opravi tudi brez zaslišanja delavca, če ta ne navede opravičenih razlogov za odsotnost. Ker teh opravičenih razlogov za odsotnost revidentke vsaj za sejo 21.6.1995 ni bilo, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, ponovna obravnava disciplinske komisije v odsotnosti revidentke ne pomeni kršitve disciplinskega postopka zaradi nespoštovanja določbe 63. člena ZTPDR, kot to zatrjuje revizija.

Ker iz pritožbenih navedb v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi revidentka zatrjevala nezakonito razširitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, ki naj bi jo podal direktor na disciplinski obravnavi 28.6.1995, revidentka tega dejstva v reviziji zaradi določbe 387. člena ZPP-77 ne more uspešno uveljavljati.

Ker revizijsko sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, je na podlagi določbe 393. člena ZPP-77 revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).