Jedro

Obseg pritožničinega premoženja je že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Slabega premoženjskega stanja s posplošeno trditvijo, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ni izkazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo v upravnem sporu zaradi odobritve pravnega posla. V obrazložitvi se je sklicevalo na prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kot se ga uporablja po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. Sodišče je na podlagi tožničine izjave in po vpogledu v evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, saj tožničin obseg premoženja za več kot triindvajsetkrat presega kriterij občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

2. Tožnica se zoper ta sklep pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in jo oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je starejša oseba, ki ima hude zdravstvene težave, zaradi katerih ima povečane izdatke. Kot upokojenka naj bi imela nizke dohodke, njeno nepremično premoženje pa naj bi bilo obremenjeno z visoko hipoteko in je zato predmet prodaje v postopku izvršbe. Ekonomsko gledano naj ne bi imela premoženja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), ki jo je pritožnica priložila predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, in iz katere izhaja, da živi sama, da ni prejemnica denarne socialne pomoči, da prejema pokojnino v višini 319,17 EUR, da je prejela iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti 800,00 EUR, da je lastnica stanovanja v vrednosti 50.000,00 EUR, v katerem živi, da je lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, katerega vrednost ocenjuje na 20.000,00 EUR, in lastnica stavbnega zemljišča, katerega vrednost ocenjuje na 30.000,00 EUR. Vpogledalo je tudi v evidenco GURS in ugotovilo, da je pritožnica lastnica več nepremičnin, ki jih v 6. točki obrazložitve tudi našteva, in ugotavlja, da znaša posplošena tržna vrednost teh nepremičnin 320.871,56 EUR, seštevek deležev katastrskega dohodka pa 901,61 EUR.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi (glede na pojasnjeno ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča) odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna.

7. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se namreč po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (prim. sklepe I Up 355/2013 z dne 10. 10. 2013, I Up 213/2013 z dne 13. 6. 2013 in I Up 318/2012 z dne 11. 10. 2012) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Na navedeni zakonski podlagi se zato ugotavlja tudi višina sredstev, ki so potrebna za preživljanje stranke. Tako prvi odstavek 22. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri osebi, katere premoženje presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča znaša 13.780,00 EUR, pritožnica pa temu kriteriju ne ugovarja.

8. Pritožnica ne navaja, da ne bi bila lastnica nepremičnin, ki jih sodišče našteva v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V vlogi oziroma izjavi o premoženjskem stanju je sama navedla, da je lastnica nepremičnin v vrednosti 20.000,00 EUR za kmetijsko zemljišče in v vrednosti 30.000,00 EUR za stavbno zemljišče. Obseg tožničinega premoženja je torej že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od navedenega zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zato pritožnica zgolj s posplošeno trditvijo, da je slabega premoženjskega stanja in da nima sredstev za plačilo sodne takse, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala razlogov, ki bi utemeljevali, da bi s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

9. Trditve, da njeno premoženje nima ekonomske vrednosti in navedbe o povečanih izdatkih zaradi hudih zdravstvenih težav pa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogih za taksno oprostitev oziroma izjavah o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.