Jedro

Vročilnica je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. To pomeni, da mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti dokaze, ki ob obravnavi pritožbe (torej upoštevaje, da je nepravilna vročitev pritožbeni razlog, ne pa razlog za vrnitev v prejšnje stanje) vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi neplačane takse za tožbo ustavilo postopek upravnega spora, v katerem je tožnik izpodbijal odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je iz podpisane vročilnice razvidno, da je tožnik plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo prejel 19. 7. 2023, a te v zakonskem roku 15 dni, ki se je iztekel 30. 8. 2023, ni plačal. Zato je štelo, da je tožbo umaknil. Na to posledico neplačila takse ga je v plačilnem nalogu tudi opozorilo.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo.1 Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ji ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Med drugim navaja, da za taksno obveznost ni vedel. Plačilni nalog naj bi mu bil vročen v času sodnih počitnic, ko je imel dopust in je bila pisarna zaprta. Tega dne je sicer "morebiti res" dvignil pošto, vendar pa mu ta ni bila dostavljena v pisarno. Meni, da je pisanje bodisi ostalo na pošti, se izgubilo na poti ali pa ga je prevzel nekdo drug. Če bi pisanje prejel, bi ga evidentiral in taksno obveznost poravnal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem in drugem odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)2 mora biti ob vložitvi tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, plačana sodna taksa. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik ob vložitvi tožbe v tem upravnem sporu takse ni plačal, zato mu je sodišče prve stopnje poslalo nalog za njeno plačilo z dne 12. 7. 2023. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovitev o vročenem plačilnem nalogu pritožniku oprlo na lastnoročno podpisano vročilnico o naslovnikovem sprejemu pošiljke.3

5. Glede na navedeno Vrhovno sodišče najprej izpostavlja, da je vročilnica javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. To pomeni, da mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti dokaze, ki ob obravnavi pritožbe (torej upoštevaje, da je nepravilna vročitev pritožbeni razlog, ne pa razlog za vrnitev v prejšnje stanje4) vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.5

6. Pritožnik ugotovitve, da mu je bil plačilni nalog vročen, ne more omajati z navedbami, da dopušča možnost, da plačilnega naloga ni prevzel oziroma da mu ta ni bil vročen (in da zato za dolžnost plačila takse ni vedel). Gre za pritožnikova ugibanja o lastnem ravnanju, s tem ko navaja, da je tega dne "morebiti res dvignil pošto". Ne trdi torej določno, da podpis na vročilnici, ki se nahaja v sodnem spisu - kar bi lahko preveril z vpogledom vanj -, ni njegov, pri čemer tudi ni sporno, da sta tako ime kot naslov na vročilnici pritožnikova. Zato je neutemeljen nadaljnji pritožbeni predlog, naj sodišče poizve pri pošti, ali je vročilnico morda podpisala oseba z istim imenom, ki živi na ... Ob ugotovitvi, da je pritožnik tisti, ki je podpisal vročilnico (kar pomeni tudi, da je imel možnost, da se s pisanjem dejansko seznani), na pravilnost vročitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o tem, da je bil v tem času že na dopustu in da pošta ni bila dostavljena v pisarno ter ustrezno evidentirana.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks namreč odloča sodišče na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah) in ne po uradni dolžnosti, pritožnik pa ne trdi, da je tak predlog podal. 8. Prav tako pritožnik konkretizirano ne opredeli, s čim naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe Zakona o sodiščih (ZS) glede opravljanja procesnih dejanj v času sodnih počitnic. Zato Vrhovno sodišče le dodaja, da je iz spisa razvidno, da je bil plačilni nalog odpravljen 12. 7. 2023 (zaznamek na l. št. 3), iz vročilnice pa, da je bil pritožnik o prispelem pismu obveščen 13. 7. 2023, torej pred sodnimi počitnicami. Ne glede na to, da je pisanje prevzel 19. 7. 2023, iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri štetju roka za plačilo takse očitno upoštevalo tudi sodne počitnice, sicer ne bi štelo, da se je rok za plačilo takse iztekel 30. 8. 2023. 9. Po obrazloženem in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Pritožnik je v isti vlogi predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje, ta predlog pa je sodišče prve stopnje po neuspešnem pozivu na odpravo pomanjkljivosti s sklepom z dne 6. 10. 2023 zavrglo kot nepopoln. 2 Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo, kolikor Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). 3 Gre za vročilnico, pripeto k list. št. 3 sodnega spisa. 4 Glej A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, Založba Uradni list, GV Založba, 2005, str. 476; prim. tudi odločbo Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 315/2013 z dne 4. 9. 2013. 5 Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 278/2016 z dne 18. 1. 2017 (8. in 9. točka obrazložitve in tam citirana sodna praksa).